MINIMUNDUS - SVET V MALEM
Učenci sedmih, osmih in devetih razredov smo se z učiteljicami odpravili na ekskurzijo v Avstrijo, natančneje v koroško Avstrijo oziroma Celovec. Vožnja je trajala kar nekaj časa, vendar se je splačalo, saj je bila naša prva točka ogled Minimundusa oz. sveta v malem. Ker se mi je to od celotne ekskurzije najbolj vtisnilo v spomin in se mi je zdelo najbolj zanimivo, sem se odločila, da to tudi podrobneje opišem.
Minimundus je kot nekakšen park, v katerem so predstavljeni modeli najbolj znanih arhitektur z vsega sveta. Park vsebuje več kot 150 teh zgradb, ki jih še vedno gradijo in dodajajo. Te zgradbe so zgrajene v zelo pomanjšanem merilu (1 : 25). Najbolj občudovanja vredno pa se mi je zdelo to, da je čisto vsaka zgradba zgrajena iz materialov, kakršni so v resnici.
Park se mi je zdel zelo lepo urejen. Vsi grmički so bili lepo pristriženi in porezani pa tudi trava je bila lepo zalita. Na tleh ni bilo nobenega papirčka in na skoraj vsakem vogalu so bili koši za smeti. Tu in tam smo videli kakšnega vzdrževalca, kako neguje grmičke. Očitno je, da je v tem parku dobro poskrbljeno za obiskovalce, ne le s čistostjo parka, ampak tudi s pitno vodo, ki je na voljo kar na treh mestih. Kljub temu da so prenavljali restavracijo, je bilo dobro poskrbljeno tudi za stranišča.
Najprej smo se vsi gnetli in nismo vedeli, kam bi šli najprej. Čez nekaj minut pa smo se vsi lepo porazdelili po celotnem parku. V naši skupinici smo si pogledali vse stavbe in seveda nas je takoj presunila izredna natančnost, s katero so narejeni modeli. Čisto vsaka opeka, okno, kip, slika, vse je narejeno do najmanjših podrobnosti. Kljub vsem tem čudovitim zgradbicam pa mislim, da se je učencem najbolj vtisnilo v spomin to, da so imena stavb in njihovi napisi tudi v slovenščini. Kar nismo se mogli načuditi temu, da so tam postavljeni kar trije modeli slovenskih arhitektur. Meni je bil najbolj všeč ''pomanjšani'' Bled. Verjetno zato, ker se je zdel tako enakopraven Kipu svobode, ki je bil na otočku poleg njega. Vse je navdušila britanska telefonska govorilnica tik pri vhodu in mislim, da ni bilo nikogar, ki se ne bi slikal ob njej. Mi smo za pomoč prosili gospo, ki je stala v bližini, ta pa je, namesto da bi nas slikala, posnela celominutni video.
Po celotnem parku se je ves čas vozil miniaturni vlakec in vsi smo hoteli ujeti sliko, ko iz njega puhne dim. Vsako uro je iz parka vzletela tudi raketa. Minimundus je opremljen tudi z visečimi gugalnicami. Ker so bile kar velika atrakcija, nisem prišla na vrsto, da bi jih preizkusila.
»Da ne vidimo nikogar, ki bi prišel ven pred eno uro!« so nam pred vstopom zabičale učiteljice. Na začetku smo se spraševali, kaj bomo počeli toliko časa, vendar je minilo hitreje, kot smo pričakovali. Navsezadnje smo bili tam kar dve debeli uri, a še vedno se nismo naveličali gledanja teh čudovitih arhitektur.
Ogled Minimundusa oziroma sveta v malem se mi je močno vtisnil v spomin in mislim, da ga zlepa ne bom pozabila.
MIŠA FILAČ, 9. a
Mentorici: Zlatka Avžner, Martina Zupan Kuserbanj
