Na naši zadnji gospodinjski urici so stanovalci izrazili željo, da bi pekli kvašene rogljičke. Tiste slastne z marmeladnim, orehovim ali s čokoladnim nadevom. Ali pa tiste preproste brez nadeva, z le malo sezama ali maka. Kar stanovalci izrazijo, jim delovna terapevtka poskuša ustreči. V kuhinji se je dogovorila, da so kuharice zamesile testo. In v torek, 11. decembra, so zavihali rokave, si nadeli predpasnike in pridno valjali testo. Dela so se lotili tako stanovalke kot stanovalci. Sicer so bili slednji v manjšini. Izdelovali smo rogljičke iz dveh kilogramov moke. Najprej smo maso razdelili na 16 delov, nato pa pridno oblikovali kroge. Eni so potrebovali več pomoči, drugi manj. Večkrat je bilo slišati: "Dajte nam razvaljati testo, mi pa bomo zvijali rogljičke." Ker imamo v kuhinji le en valjar, smo si pomagali s steklenicami. Te so se prav fino obnesle. Ob pridnem rezanju in zvijanju smo naredili več kot sto rogljičkov. Bili so različnih velikosti - tako za tiste jedce z manjšimi usti kot za tiste z večjimi. Degustacija je sledila po popoldanskem nastopu čarodeja Andreja.

Po polnoaktivnem dopoldnevu smo se popoldne sproščali ob izvajanju trikov čarodeja Andreja. S svojimi čari nam je popestril turobno decembrsko popoldne. Na druženju so se nam pridružili še otroci naših zaposlenih, skupaj s starši. Urica je hitro minila. In tisti slastni rogljički so nam ob koncu nastopa zelo teknili.

Saša Svetec