Tu je čas dozorevanja koruze. To je tudi obdobje, ko opažamo povečano škodo na kmetijskih pridelkih. Da se tej čim bolj izognemo, vam posredujemo nekaj napotkov.

Preventiva. Praksa nam je pokazala, da s pravimi preventivnimi ukrepi lahko škodo v večini primerov preprečimo. Nova zakonodaja zahteva glede zaščite posevkov pred divjadjo od lastnikov zemljišč preventivne ukrepe. Nezaščiteni posevki so dobesedna vaba za divje prašiče.  Že vsak najmanjši poskus preventivne zaščite je bolje kot nič. Kot najboljša metoda zaščite posevka se je pokazal električni pastir, če je seveda pravilno postavljen. Ob postavljanju električnih pastirjev je LD vedno po svojih močeh pripravljena pomagati. Potrebna je le pravočasna informacija, da se lahko organiziramo.

Obveščanje lovske družine o škodah oz. pojavu divjega prašiča. Pravočasno oz. takojšnje obveščanje LD pomeni večjo možnost uplenitve divjega prašiča na mestu povzročanja škode. Uspešnost izvajanja lova je odvisna od pravočasne informiranosti, možnosti postavitve preže ob posevku, nemotenega izvajanja lova. 

Intenziteta lova. Potreben je intenziven lov na divjega prašiča. Lov nanj ni enostaven in zahteva veliko potrpežljivosti, predvsem pa je potrebno organizirati dobre pogoje za lov. To pomeni spremljanje poti gibanja živali, poiskati stanišča, kaluže, kje je pojav škod ipd. V ta namen je potrebno kratkoročno postaviti kje tudi kakšno prežo. V teh primerih prosimo lastnike zemljišč za razumevanje ali tudi pomoč. Vsaka dodatna možnost izvajanja lova pomeni tudi boljše možnosti za doseganje načrta odstrela in s tem tudi večjo možnost za zmanjšanje številčnosti te divjadi. Negativen odnos do izvajanja lova možnosti odstrela samo zmanjšuje.

Ocenjevanje škode. Škodo je potrebno pravočasno pisno prijaviti. Potrebna je navedba, kje je povzročena škoda, na katerem pridelku, točni podatki lastnika in seveda kontaktna telefonska številka. Ocenjevanje škode zahteva svoj čas. Odgovorni v lovski družini za ocenjevanje škode potrebujejo svoj čas za organizacijo in pripravo ocenitve. Predvsem v času žetve je ogled takoj skoraj nemogoč. Pravočasno obveščanje in predhoden dogovor za ogled v večini primerov olajša delo in s tem tudi pripomore k lažjemu dogovoru. Ogled po tem, ko je pridelek že pospravljen, ni možen, ker ni možno opraviti realne ocene dejanskega stanja. Vsekakor se je potrebno zavedati zakonodaje, ki navaja, da dober gospodar poskrbi za svojo imovino. Tako se bo pri ocenjevanju škode upoštevala tudi zaščita posevka. Pri ocenjevanju škod pričakujemo oz. želimo reševati primere v smislu ohranjanja oz. vzpostavitve dobrih odnosov z lastniki zemljišč. Nerealni zahtevki oz. negativen pristop k dogovoru k temu vsekakor ne pripomorejo.

Zavedati se moramo, da problematiko divjega prašiča oz. njegovo številčnost lovci jemljemo zelo resno. Rešitve čez noč ni. Potrebno bo intenzivno sodelovanje z vsemi uporabniki prostora, predvsem na področju izvajanja lova oz. odstrela. Tudi lovci smo samo ljudje, ki imajo svoje družine, službe in vsakodnevne obveznosti. Uporabniki prostora lahko veliko pripomorejo s pozitivnim pristopom do lovstva, pravočasnim informiranjem o pojavu divjih prašičev in s pozitivnim odnosom ob vzpostavljanju pogojev za lov.

LD Vransko