Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
24°C
6°C
Oceni objavo

Jame na Vranskem 2020

»V dolini Bolske, med zasavskimi vrhovi, Dobrovljami in Savinjsko dolino, ki jo v zgornjem koncu zapira 1508 metrov visoka Menina, severovzhodno pa se svet dvigne v skoraj tisoč metrov visoki gozdnati in pečevnati Čreti, prav tam v ustju poti in stezic, ki se dvigajo v prelestne višine, čepi kakor pišče v svojem gnezdu idilično naselje Vransko[1]

Tako slikovito je Radešček opisal naše kraje in ravno ta pestra geološka zgradba privlači tudi nas, jamarje. Kraški planoti Dobrovlje in Menina sta s svojo strukturo izjemno jamotvorni.  Tako smo tudi v preteklem letu raziskovali in odkrivali nove jame. V sami občini Vransko smo v letu 2020 registrirali 3 nove jame.

Jama Klobasnica se nahaja na hribu Pešce, nad dolino Merinščice. Gre za 15 metrov dolgo vodoravno jamo – fosilni rov, v katerem najdemo kar nekaj jamskega okrasja. V njej sta prebivala tudi dva netopirja. Zanimivo je, da je na vhodu zgrajen suhozid iz kamnov.

Dve jami sta bili izmerjeni tudi v samem kraju Vransko.

Jama Pr' Pak se odpira v skalni steni tik za hišo in je dolga 17 metrov. Vhod je viden že s ceste, kar je spodbudilo naše zanimanje za ogled jame. Prijazni lastniki hiše so dovolili, da si jo ogledamo. Ko vstopimo, opazimo, da je vhod bil umetno razširjen na človeku udobnejše dimenzije, a kar kmalu pridemo v rov naravnih oblik. Po 5 metrih vodoravnega rova se nad nami vzpenjata dva kamina[2], ki se na vrhu zožita in končata zatrpana z zemljo. Vodoravni rov, po katerem smo vstopili v jamo, se prične vzpenjati in bi se morda še nadaljeval, a je zatrpan z zemljo. Ker je v bližini jame tudi kraški izvir, lahko domnevamo, da je tudi jama Pr' Pak bila nekdaj izvirna jama, kasneje pa si je voda poiskala pot po nižje ležečih rovih. Ti dogodki se seveda merijo v geoloških dobah, ki se merijo bistveno drugače kot človeška leta.

Nato smo dobili namig še za eno jamo: Jamski bunker nad Vranskim. Jama leži za nekdanjo tovarno usnja Inde in je dostopna od plezališča. Gre za lepo oblikovan fosilni vodni rov, ki je dolg 8 metrov in se konča zatrpan z zemljo. Se pa v višino dviga še 2 metra dolg rov. Jama je zanimiva, ker je vhod delno zazidan z opeko in je v preteklosti najverjetneje služila kot bunker. Presenetilo nas je, da še vedno najdemo jame tik ob urbanem naselju, ki še nikoli niso bile raziskane s strani jamarjev.

Pri Vranskem imamo tudi nekaj odprtih delovišč, kjer aktivno raziskujemo. Dvakrat smo kopali v požiralniku pod Tešovo, ki ga imenujemo Požrešna vrana. Tam smo v dveh akcijah iz luknje potegnili nekaj skal. Ob zadnji akciji se nam je odprl pogled v rov, slišimo pa tudi pretakanje vode.

Enkrat smo zelo uspešno širili ožino na dnu Tinčevega brezna nad Jeronimom. Za preboj nam je zmanjkalo "za mišjo dlako". V tem breznu nam je nadaljevanje preprečila ožina, skozi katero kamen pade še 6 metrov globlje. V nekaj zaporednih akcijah smo ožino širili. V lanskem letu smo jo skoraj premagali. To leto si obetamo preboj in upamo, da se brezno nadaljuje. Globinski potencial jame je namreč 300 metrov.

Izdelan je bil tudi nov načrt Škadavnice. Ker gre za podorno dvorano s številnimi rovi, ki jih najdemo pod podornimi skalami, je bilo jamo kar zahtevno izmeriti in narisati. Po ponovnem podrobnem merjenju ima Škadavnica 284 metrov poligona in 25 metrov globine.

Naše aktivnosti lahko spremljate na spletnem blogu Štajerski jamarji, kjer se združujemo ljubitelji podzemlja iz vse Štajerske.


Maks Petrič

Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica

Center jamskih doživetij Vransko



[1] RADEŠČEK, Rado; Slovenske legende 2. Idrija : Bogataj, ABC Merkur, 1996

[2] »Kamin« je jamarska beseda za navpične rove, do katerih pridemo od spodaj in se jih premaguje s plezanjem navzgor; obratno od kamina pa je brezno navpični rov, do katerega pridemo z njegove zgornje strani in ga premagujemo s spuščanjem navzdol.

Oglejte si tudi