Dmgodka so se udeležili  slovenski in avstrijski kulturniki  in drugi gostje, ki so imeli priložnost spoznati pozabljenega slikarja iz časa avstro-ogrske monarhije Antona Perka. Pod vodstvom Slavka Košenine iz Žalca,  ki je  zaslužen za poznavanje Antona Perka in lastnik kar nekaj njegovih del, ki jih je tudi posodil za to razstavo, se nas je dogodka udeležilo tudi  nekaj  Savinjčanov s predstavnico Ministrstva za kulturo Minko Jerebič ter slikarjem in glasbenikom Jožetom Žlavsem iz Vojnika, ki je dober poznavalec Dunaja in Slovenskega kulturnega centra Korotan. Poleg nas  so se dogodka udeležili še podžupanja Vranskega Nataša Juhart z  vrhunskimi vranskimi glasbenicami: Urško Križnik Zupan – harfa, Alenko Bogataj – flavta in  Lucijo Bogataj – violina, ki so glasbeno popestrile dogodek. Izvedle so skladbo, katere avtor je Tilen Slakan iz Tabora, njen nastanek pa je navdihnilo slikarstvo Antona Perka. Gradivo za to razstavo so prispevale ustanove in lastniki zasebnih zbirk: dubrovniška knjižnica, dubrovniška televizija, Slavko Košenina iz Žalca, Arcus film Maribor, Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, Pokrajinski muzej  Celje in zasebna domoznanska zbirka Primoža Premzla iz Maribora.

Na slovesnosti ob odprtju razstave  so udeležence nagovorili: direktor kulturnega centra  in hotela Korotan Anton Levstek, ki je spregovoril o delu njihovega centra  ter pomenu te razstave. Več o njej  sta  povedala še direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman in avtorica razstave Gabriela Kovačič, ki je pobliže predstavila  tudi Antona Perka, njegovo življenje in slikarski opus, ki med drugim zajema tudi znameniti Lissa Album z upodobitvijo znamenite  pomorske bitke pri Visu med avstro-ogrsko mornarico in mornarico Kraljevine Italije.

Gabriela Kovačič je v svojem nagovoru izrazila veselje, da lahko s to razstavo, ki so jo prvič predstavili javnosti leta 2020, sedaj gostujejo tudi  na Dunaju.  Lani jeseni je razstava gostovala  v Pomorskem muzeju v Piranu, tokrat pa v nekoliko manjši obliki predstavljajo zgodbo zanimive zgodovinske osebnosti na Dunaju, kamor ga je življenjska pot vodila v neposredno bližino nekaterih zgodovinskih dogodkov v drugi polovici 19. stoletja. Pomemben prispevek k poznavanju Antona Perka pa je tudi leta 2020 izdana monografija z naslovom Anton Perko – mornar, dvorjan, slikar, katere soavtorja sta dr. Sanja Žaja  Vrbica z dubrovniške univerze  in dr. Peter Zimmermann iz Žalca.

»Anton Perko se je leta 1833 rodil na Vranskem na gradu Podgrad. Imel je izjemno bogato in uspešno kariero. Od mornariškega častnika se je povzpel do komornega mornariškega slikarja, bil je osebni tajnik prestolonaslednika Rudolfa, kratek čas je bil upravitelj otoka Lokruma pri Dubrovniku, in upravitelj gradu Hradčanov v Pragi. Po smrti prestolonaslednika Rudolfa v nepojasnjenih okoliščinah v Mayerlingu pa je ostal v službi Rudolfove vdove Štefanije. Ob zadolžitvah, ki so mu jih nalagale različne službe, ki jih je opravljal za cesarski dvor, je vseskozi gojil in uresničeval svoj slikarski talent in postal eden redkih marinistov slovenskega porekla v 19. stoletju. Slavo je dosegel z znamenitim Lissa – Albumom 1866.  Perko se je namreč leta  1866 znašel na parniku Stadium, sredi pomorske bitke pri Visu. Ustvaril je upodobitve bitke, na podlagi katerih je nastal Lissa – Album 1866, ki je izšel v dveh izdajah; leta 1866 z 12 prizori in okoli leta 1870 s 13 prizori bitke. Zanimivo je, da sta se izvoda obeh izdaj ohranila tudi v Mariboru, v rojstnem kraju Wilhelma von Tegetthoffa, ki je za avstrijsko stran v bitki proti Italijanom  zmagal,« je med drugim povedala avtorica ter se nato tudi zahvalila vsem, ki so pripomogli k udejanjanju tega projekta.

 D. Naraglav