Schwentnerjeva nagrada je najvišje priznanje, ki ga Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije podeljuje za življenjski prispevek k razvoju slovenskega založništva. Namenjena je odličnosti, preseganju povprečnosti, poslovnim uspehom, inovativnosti, ustvarjalnosti ter pedagoškemu poslanstvu, ob doslednem spoštovanju visokih moralnih in etičnih standardov.
V obrazložitvi nagrade je zapisano, da je Zdravko Duša »tako rekoč kultni predstavnik žal izumirajoče vrste urednikov, ki ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Program z njegovim podpisom je zagotovilo za relevantno branje, o knjigah, ki jih objavlja, se govori. Govori pa se tudi o njihovem uredniku, ki je tudi sam prodoren, angažiran pisec.« Duša je zasnoval pomembne zbirke (Najst, Dediščina, Poezija, Čas misli), sodeloval pri nastanku zbirk XX. stoletje in Moderni klasiki ter knjigam utiral pot med bralce z izvirnimi promocijskimi prijemi. Knjige je povezoval tudi s filmom in gledališčem, slovensko literarno prizorišče pa obogatil z obsežnim prevajalskim opusom. Je tudi scenarist.
Večer je vodil novinar in literarni kritik Igor Bratož. V pogovoru smo spoznali številne zanimivosti iz Duševih bogatih in večplastnih izkušenj. Bil je novinar pri časopisu Delo, pisec besedil in avtor znanih sloganov, med njimi »Slovenija, moja dežela« ter »Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo«. Najbolj pa se je uveljavil kot urednik pri Cankarjevi založbi, kjer je bil dejaven v času nastajanja in utrjevanja samostojne Slovenije.
Ob uredniškem delu je ves čas prevajal, po upokojitvi pa se na domačiji v Volčah pri Tolminu posveča promociji novih knjižnih izdaj. Njegova življenjska pot dokazuje, da je založništvo mnogo več kot zgolj izdajanje knjig – je kulturno poslanstvo, ki oblikuje nacionalno identiteto.
Suzana Felicijan Bratož



