V soboto, 12. 12. 2015, smo se z učenci planinskega krožka od prvega do petega razreda podali na Rigel. Poimenovali smo ga vranski Triglav, saj nam je razgled omogočal videti prav na vse strani Vranskega.

Pot nas je najprej vodila mimo prikupnega konjička, ki smo ga videli za ogrado. Pobožali smo ga in odšli dogodivščinam naproti. Pot na Rigel je bila kar nekaj časa zaradi predlanskega žleda težko prehodna, sedaj pa so lastniki gozdov že pridno pospravili podrto drevje. Le ena bukev je še bila podrta in prav ta nam je bila v veselje, saj je bolj zanimivo, če lahko malo plezaš ali pa se splaziš pod kakšen debel hlod. Na vrhu Rigla je prikupen bivak in tam smo se podpisali v dnevnik pohodnikov in lahko pogledali, da smo ga pred nekaj leti že obiskali in da je kar precej pridnih pohodnikov, ki se povzpnejo na vrh. Ta ponuja res lepe razglede na južni, vzhodni, zahodni in severni del naše prelepe občine. Prepoznavali smo hribe, kjer smo že bili, potem pa se podali nazaj. Na poti smo se ustavili v zavetrju mladih smrečic in zakurili ogenj. Na palice smo si nataknili hrenovke in  jih popekli. Popekli smo si tudi kruh in njam, njam - odlična malica. Da nas ni zeblo, smo poskrbeli tudi za vroč planinski čaj z limono. Potem pa švrc nazaj proti domu. Na poti smo srečali še pridne gozdne delavce in malo smo pomagali pri gozdnem redu, saj smo nekaj smrekovih vej dali na kup. Najboljši del poti je bil proti koncu, kjer se je gozdna vlaka zaključila in je bilo potrebno 50 metrov prehoditi kar po gozdni strmini. Ni boljših toboganov, kot jih ponuja gozd, le hlače so verjetno nekaj dela naložile staršem in pralnim strojem. Prijetno utrujeni smo prišli ravno pravi čas nazaj na Vransko. Sedaj pa čakamo sneg, da se po zasneženih poteh podamo na pot in sankaške užitke.