Moje življenje ni bilo lahko, saj mi je usoda poleg dobrih stvari namenila tudi veliko gorja. Pokopala sem namreč hčerko in moža. A stvar, za katero sem se odločila sama, je odhod v dom. Vem, da sem se odločila prav, čeprav so najbližji temu nasprotovali. Imam pet vnukinj in sina, ki z družino živi le pol ure od Našega doma. Vsak teden me obišče, z obiski pa me presenečajo tudi vnukinje in sovaščanke. Ker sem še gibljiva in lahko zase skrbim sama, je življenje v domu toliko lepše. Malo sem že pozabljiva, zato mi veliko pomeni, da nimam skrbi glede zdravil in zdravnika, oblačila imam oprana, sobo pospravljeno in kuharice pripravljajo zelo dobro hrano. Rada se vsak dan odpravim na sprehod s palicami. Dolžino prilagodim vremenu in svojemu počutju, a če sprehoda nimam, mi nekaj manjka. Lepa doživetja so druženja s prostovoljčki iz OŠ Vransko, ki se nam predstavijo s plesi, skeči in petjem. Naša delovna terapevtka Katja pa nam večkrat pripelje tudi razne vokalne skupine, s katerimi prepevamo stare domače pesmi. Veliko mi pomeni druženje ob kavici, telovadba, skupina za urjenje spomina in ostale skupinske urice, ki se jih udeležujem skupaj s sostanovalci. Med sabo smo prijazni in imamo se luštno.

Rozi Strasser (stanovalka Zavoda sv. Rafaela Vransko)