Ali bomo znali ponovno vzpostaviti nacionalno prehransko verigo od semena do krožnika? Ob tem opozarjamo tudi na veliko odvisnost hrane od uvoza, ter postavljamo vprašanja ali bo nadzor nad kvaliteto hrane sploh možen. V novembru je sprejet sporazum Mercosur, ki predvideva uvoz hrane pod ugodnimi pogoji iz držav kot so Brazilija, Argentina… V teh državah pa pridelava poteka z GSO - gensko spremenjeni organizmi, istočasno pa je v zaključni fazi sprejem EU zakonodaje o NGT - novih genomskih tehnikah pridelave rastlin, ki predvideva, da številni proizvodi ne bodo označeni. To prinaša negotovost glede preglednosti in nadzora nad živili ter dolgoročnih učinkov na zdravje in okolje.
Na septembrskem simpoziju »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«so nastale pomembne pobude, ki poudarjajo, da mora imeti pri javnem naročanju prednost lokalna ekološka hrana, nato hrana iz shem kakovosti ter lokalno pridelana konvencionalna hrana pred uvoženo hrano. Pri tem je ključna najkrajša pot od pridelovalca do uporabnika. Hrana, ki vsebuje žuželke ali je pridobljena z bioinžineringom naj ne bo na jedilnikih javnih zavodov. Celotne pobude in predlogi rešitev so objavljeni na www.ekoci.si; v dokumentu: POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE
Po zakonodaii bo od leta 2027, ko bo brezplačna prehrana organizirana za vse osnovnošolce, ostaja odprto vprašanje ali bo ta hrana tudi lokalna in trajnostna, saj se v številnih javnih zavodih še vedno izbira najcenejša, pogosto uvožena hrana. Ker javni zavodi porabijo več kot 10 % vse hrane v državi, bi v primeru, da bi naročali večinoma slovensko hrano to vzpodbudilo krepitev lokalnih prehranskih verig, ki so izjemnega strateškega pomena. Pomenilo bi večjo prehransko varnosti, kmetje bi lažje načrtovali pridelavo za potrebe naročevalcev in trga, multiplikativni učinki pa bi se odražali tudi v ponovni oživitvi agroživilski panoge in razvoju novih delovnih mest in ohranjanju podeželja.
Pobude smo naslovili na pristojna ministrstva in številne državne institucije, njihovi odgovori pa so javno dostopni. Pobude in predloge rešitev smo posredovali tudi predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu, poslane pa so še Državnemu boru in Državnemu svetu. Gradivo je objavljeno na: www.ekoci.si;
Skupaj lahko ustvarimo prehransko varno in trajnostno prihodnost.Prehranska varnost je odvisna od vsakega člena v verigi od pridelovalca, starša, organizatorja prehrane, ravnatelja, institucij do odločevalce ter do naprednih medijev. Zato v javnosti odpiramo vprašanje, ki se dotika slehernega posameznika: »Kaj lahko jaz storim za večjo prehransko varnost v javnih zavodih in za blaginjo sedanjih ter prihodnjih rodov?« Po svetu danes trpi lakoto vsaj deseti prebivalec.Naša odgovornost je, da poskrbimo, da med lačnimi ne bomo mi, ne naši otroci, ne prihodnje generacije. Ali boste soustvarjali trajnostno prehransko varnost za sedanje in prihodnje rodove tudi vi? S konkretnimi dejanjI.
Pobude in predloge podpirajo ozaveščeni ljudje širom Slovenije: Združenje Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Društvo Samooskrbni.net,.Alpe Adria Green, Inštitut za ekološko kmetijstvo, Fakulteta za biosistemske vede Univerze v Mariboru, ZDEKS – Združenje ekoloških kmetov Slovenije, Pomurska ekološka zadruga, Založba Ajda Vrzdenec, Zveza biodinamikov Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Kmetije Metličar, Mis, Lesarovi.
Seznami z še več podpisnikov in več sto ozaveščenih posameznikov so hranjeni in obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj za sedanje in prihodnje rodove.
Ali boste soustvarjali trajnostno prehransko varnost za sedanje in prihodnje rodove tudi vi?
Predlagamo, da pogledate še opis podrobnejših pobud v prilogi ali na spletni st stani www.ekoci.si;
S spoštovanjem.
Za Združenje Ekoci, pripravljavce in podpornikov predlogov in pobud Irena Rotar, preds.
OB TEDNU SLOVENSKE HRANE - ZA VEČ trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev prehranske varnosti




