Vsem tistim, ki se boste ali se že ukvarjate z osebnim dopolnilnim delom ali kratkotrajnim delom, sporočamo, da je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinesel novosti na tem področju.

Kaj je opravljanje kratkotrajnega dela?

Namen Zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, ki določa kratkotrajno delo, je, da lahko zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi, v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Vendar pa je treba opravljanje kratkotrajnega dela pred začetkom dela prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti. Od 18. avgusta 2014 te prijave pri upravni enoti ne bo več, boste pa morali delodajalci voditi dnevno evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu in jo predložiti ob začetku in zaključku v podpis osebi, ki bo opravljala kratkotrajno delo. Evidenco boste morali delodajalci hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela.

Pomembna novost je, da se je razširil nabor oseb, ki lahko opravljajo kratkotrajno delo.  Mednje sodijo:

-       zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe;

-       zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe;

-       oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena (to so starši in otroci);

-       starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Dela se bodo lahko opravljala največ 40 ur tedensko.

Kaj je osebno dopolnilno delo? 

Osebno dopolnilno delo je pomoč v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela. Dela se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. V teh primerih bo moral vrednotnico kupiti naročnik dela.

Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti ter druge izdelke na domu, pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. V teh primerih bo vrednotnico kupil izvajalec dela.

Vsi tisti, ki boste opravljali osebno dopolnilno delo po 1. januarju 2015, ste dolžni:

-       da se pred pričetkom opravljanja dela prijavite pri AJPES-u (prek spletnega portala) ali osebno na pristojni upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče;

-       da boste opravljali dela za osebo, ki ima vrednotnico na vaše ime (oz. ima vrednotnico pri sebi);

-       da vaš prihodek v posameznem polletju koledarskega leta ne bo presegal treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu;

-       do 10. v mesecu po preteku polletnega obdobja poročati DURS o doseženem prihodku.

Vrednotnico boste pridobili na upravni enoti, na osnovi vložitve zahtevka preko e-uprave ali osebno. Veljala bo za koledarski mesec.

Osebe, ki imate na dan uveljavitve tega zakona priglašeno osebno dopolnilno delo, se boste morale ponovno priglasiti za opravljanje tega dela do konca junija 2015.

Vsi tisti, ki boste opravljali svoje delo oziroma dejavnosti brez vpisa/priglasitve, kot določa zakonodaja, se šteje, da delo opravljate na črno, za kar ste lahko sankcionirani.

Hkrati pripominjamo še, da za delo ali zaposlovanje na črno ne šteje oziroma je dovoljena brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Prav tako tudi sosedska pomoč, ki se oz. se bo lahko izvajala med bližnjimi sosedi in brez plačila. Sem sodi tudi sorodstvena pomoč, to je brezplačna pomoč zakoncu oz. partnerju in sorodnikom v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (to so stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, bratje, sestre, nečaki/nečakinje, strici/tete) in v svaštvu do vštetega drugega kolena (to so tasti/tašče, zeti/snahe, očimi/mačehe ter pastorki/pastorke).

                                                                                  Simona Stanter, načelnica