Najmlajši obiskovalci so v hiši prisluhnili zgodbi o Neži in Blažu, ki jih je popeljala v Schwentnerjev čas. Tako so spoznali založnika Schwentnerja ali Poldeta, kot so mu rekli domači. Odkrivali so, kakšen je sploh bil gospod Polde, kakšne knjige je izdajal in zakaj je v svojem knjižnem znaku upodobil prav splavarja.

V drugem delu obiska so izdelali svoje knjižne kazalke z motivom ozelenelega cvetočega drevesa, saj smo ravno v letnem času, v katerem so drevesa najbolj lepa. Deblo drevesa so izrezali iz časopisnega papirja, liste in cvetke pa so odtiskali s štampiljkami, ki so jih izdelali sami. Nastale so zanimive knjižne kazalke, ene bolj realistične, druge bolj abstraktne.

V nekaterih razredih 1. triletja pa so nastale prav posebne punčke in fantki iz cunj, ki so jih otroci izdelali kar brez šivanja. S temi punčkami smo se spomnili na čas, v katerem je živel Schwentner, saj otroci takrat še niso imeli industrijskih igrač in so si jih prav tako kot učenci izdelali sami iz različnih ostankov blaga.

Starejši učenci so si poleg razstave ogledali še hišo, v kateri se je rodil prvi sodobni slovenski založnik Schwentner, in je edinstven primer trške hiše v Sloveniji.

Schwentner je bil v tesnem stiku s predstavniki slovenske moderne, še posebej z Ivanom Cankarjem, ki ga učenci spoznajo v 9. razredu pri slovenskem jeziku.

Ogledali pa so si tudi knjigo vtisov, v katero je svoja razmišljanja strnil in zapisal tudi predsednik države dr. Danilo Türk.

Učenci so po ogledu rešili še križanko, sestavljeno iz rebusov in različnih vprašanj, ki so se navezovala na razstavo in založnika Lavoslava Schwentnerja. 

Katja Završnik