Logo MojaObčina.si

Vransko

JUTRI
23°C
9°C
TOR.
23°C
8°C
2603

OPOZORILO – medved

Lovska družina Vransko opozarja krajane Vranskega in bližnje okolice, da se je v zadnjih dneh na področju Brc in Merince že večkrat opazilo medvedjega mladiča, poleg katerega je po vsej verjetnosti tudi medvedka.

Lovska družina svetuje vsem, ki delajo v gozdovih oziroma se gibljejo v naravi, da so skrajno previdni in da ob morebitnem srečanju z medvedom poskušajo ostati mirni in se obnašajo tako, kot v primeru srečanja z medvedom svetuje Zavod za gozdove Republike Slovenije:


"Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost. To možnost lahko zelo zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja.

Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano. Do napada lahko pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah – srečanjih medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje oz. nima časa ali možnosti za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati, mati medvedka pa jih brani.

 

Zato priporočamo:

  • - ob sprehodih v gozd imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa raje razmislimo o nujnosti sprehajanja s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
  • - med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa ipd., ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;
  • - kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
  • - ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi - zadenjsko umaknimo;
  • - če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • - za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear pepper spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji;
  • - nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
  • - ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • - poskrbimo, da v okolici svojega domovanja nimamo dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • - ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo;
  • - med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • - nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

 

Dobro je vedeti tudi:

  • - takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;
  • - medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

 

V primeru resnih težav z medvedi pa lahko prizadeti prebivalci Slovenije pokličejo številki 112 (Center za obveščanje RS) ali 113 (Policija), kjer jih bo tisti, ki bo sprejel klic, povezal z intervencijsko skupino za hitro posredovanje v primeru težav z velikimi zvermi. Intervencijska skupina, ki jo je imenovalo resorno ministrstvo za varstvo narave, deluje v sklopu Zavoda za gozdove Slovenije." 

 

(vir: http://www.zgs.si/slo/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/683/index.html) 

 

                                                                                                Lovska družina Vransko

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi