Na Vranskem smo se v četrtek, 5. februarja 2026, poklonili spominu na Franceta Prešerna z osrednjo občinsko proslavo v športni dvorani. Po himni je številne obiskovalce pozdravila in izrekla uvode misli o prazniku ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Polonca Vodičar.

Nato je zbrano občinstvo nagovorila slavnostna govornica Ida Kreča, domačinka in knjižničarka, ki je lansko leto prejela Čopovo diplomo, najvišjo državno nagrado za uspehe na področju knjižničarstva. V svojem razmišljanju je že na začetku povedala, da kulturni praznik »ni le spomin na velikega pesnika Franceta Prešerna, temveč praznik slovenske kulture v njenem najglobljem pomenu – praznik jezika, pisane besede, ustvarjalnosti in duhove povezanosti«. Ob vprašaju, kateri državni praznik je najpomembnejši, je na prvo mesto postavila dan državnosti, ko zaznamujemo spomin na razglasitev samostojne države, ob tem pa tudi »praznovanje slovenske kulture in identitete«. Ker smo prav zaradi kulture »obstali in preživeli kot narod«, se zagotovo slovenski kulturni praznik uvršča ob bok dnevu državnosti. Izpostavila je nekaj velikanov slovenske pisane besede, ki se jih bomo letos še posebej spominjali in jih s Prešernom povezuje »vera v moč besede«. »Slovenski narod je namreč poseben prav v tem, da se ni oblikoval okoli moči ali bogastva, temveč okoli besede. Okoli jezika, ki je skozi stoletja kljuboval zgodovinskim preizkušnjam, pritiskom in spremembam. Ko nismo imeli svoje države, so nas povezovale knjige, pesmi, pridige, pisma in zgodbe. Pisana beseda je bila prostor, kjer se je ohranjala zavest o tem, kdo smo.« Prešeren je bil mojster besede, saj je s svojimi deli odlično dokazal, »da je slovenski jezik sposoben največjega umetniškega izraza«. Slavnostna govornica se je nato dotaknila še kulture v domačem kraju. Ob predstavah in koncertih na profesionalni ravni je izpostavila pomen ljubiteljske kulture, saj prav z jo ohranjamo kulturno dediščino. Razveselila se je pogleda na mlade nastopajoče, ki so up, da se bo ljubiteljska kultura ohranjala in nadaljevala. Na koncu se je dotaknila še knjižnic in knjižničarstva, kateremu se je zapisala profesionalno. Na svoji poklicni poti je od vsega začetka mladinska knjižničarka, ki se zaveda pomena branja, zato z zgodbami in dogodki  navdušuje otroke, starše pa spodbuja, da so njihovi prvi bralci.  

Dogajanje na odru so nato prevzeli mladi in njihovi mentorji. V snovanju kulturnega programa sta z roko v roki sodelovali Osnovna šola Vransko-Tabor in Glasbena šola Risto Savin« Žalec. Povezovalno nit večera »je vlekel« Prešeren, postavljen v knjižnico in navdušen nad tolikšnim bogastvom knjig v slovenščini. »Na sprehodu« med policami se je ustavil pri knjigah avtorjev, katerih okrogle obletnice rojstva, slovesa, izida prvih del se bomo spominjali v letu 2026. S pomočjo sodobne tehnologije »se je pogovarjal« z Danetom Zajcem, Miroslavom Košuto, Lilo Prap, Srečkom Kosovelom, Ivanom Cankarjem ter na koncu še z glasbenico Neisho, ki letos obeležuje obletnico izida prve pesmi in je otrokom generacijsko tudi najbliže. Skozi te »pogovore« so obiskovalci izvedeli zanimivosti, ki so jih umetniki povedali o sebi, osnovnošolci pa so njihova dela interpretirali in ob spremljavi zbora ter učencev glasbene šole uprizorili na različne načine.

Ker je Lila Prap tudi ilustratorka, niso pozabili tudi na to vrsto umetnosti. Ob odru sta ves čas ustvarjala domačina, ljubiteljska slikarja in udeleženca prve vranske likovne kolonije, Alja Zevnik Maček in Damjan Kovačič. Na koncu proslave so zbrani udeleženci lahko občudovali njuni likovni stvaritvi.

Večer pestrega kulturnega programa je povezal res številne nastopajoče in tako dokazal, da kultura res povezuje, kar je izpostavila tudi slavnostna govornica. Za lep kulturni dogodek se je na koncu vsem iskreno zahvalila županja Nataša Juhart, ki je izrazila veselje, da se ob videnem in doživetem na Vranskem za kulturo ni bati, in ponovno poudarila, da pa se kultura začne pri posamezniku že s preprostimi, a zelo pomembnimi besedami: prosim, hvala, oprosti.

Občinska uprava