Sama beseda komunikacija pomeni, da se z nekom posvetuješ oziroma  razpravljaš o nečem.  Beseda izvira iz latinščine. V komunikaciji smo udeleženi ves čas. Bodisi v službi, bodisi doma. Komunikacija je ena zelo pomembnih sposobnosti, ki se jih človek nauči skozi leta. Prične se že ob rojstvu. Poznamo različne načine komuniciranja. Poznamo besedno in nebesedno komunikacijo.

Komunikacija s starostniki je zelo specifična, posebna. Predvsem sedaj, ko vsi uporabljamo zaščitna sredstva, se pravi maske in vizirje. Starostnik nas ne vidi, ne vidi mimike obraza, slabo nas sliši preko vse te zaščitne opreme. Tako je dosti težje komunicirati s starejšimi osebami. Pri komunikaciji s starostnikom je pomembno, da govorimo razločno, glasno, kratko, potrpežljivo, da govorimo direktno v obraz, iščemo stik z očmi, uporabljamo neverbalno komunikacijo. Preko glasu in neverbalne komunikacije  tudi sproščamo svoje čustva, počutje. Želja vsakega starostnika je, da ostane čim dlje neodvisen in samostojen. V času epidemije se v domovih za starejše veliko uporablja elektronsko tehnologijo za komuniciranje. Starejši takega načina komuniciranja niso vajeni, vendar je to edini način za ohranjanje stikov  s svojci. Nekateri starostniki v našem domu so se hitro privadili takšnega načina komuniciranja, spet drugim to ostaja tuje. Kljub temu pa kot pravijo naši stanovalci, ta zvrst komuniciranja brez dotika in pogovora iz oči v oči počasi ne zadostuje več. Pogrešajo pristno komunikacijo s svojimi bližnjimi, predvsem neverbalno, kot so dotiki, rokovanje, objem. Sedaj, ko je za njimi že drugo cepljenje in bo  čas, ki je potreben za pridobitev imunosti na koronavirusno bolezen hitro mimo, pa vidijo končno luč na koncu tunela. Zopet  bodo čutili nekoliko več svobode, pristnih medosebnih odnosov, lažje, boljše in predvsem prijetnejše komunikacije in druženja s svojci. Kmalu se bo vse spremenilo na bolje, a čisto tako kot je bilo pred pojavom tega virusa, pravijo, pa najbrž ne bo nikoli. 

Komunikacija nas dela človeške, zato ostanimo v stiku, pogovarjajmo se.   Kljub virusu, ki nam greni življenje že skoraj leto dni, smo še vedno ljudje, ki potrebujemo osebni stik, dotik, pristno komunikacijo in druženje, pa četudi vse to v svojem mehurčku. Ostanimo pozitivni, gojimo še naprej tople, prijetne, nežne, spoštljive, pristne  odnose drug  do drugega. Vse to bomo premagali skupaj.

Delovna terapevtka Liljana Koban