Kaj in kje je naš dom, ali je dom hiša zgradba ali je kotiček, kjer se počutiš dobro in ti je prijetno ... Vanj se zatečeš, ko se želiš umakniti od zunanjega sveta, se želiš skriti pred okolico, pred slabimi stvarmi, neprijetnimi izkušnjami …Tu si močan, ker si lahko sam svoj gospodar in si lahko nabereš novih moči, da se lažje spopadaš z vsakdanjimi izzivi. Doma te imajo vsi radi kljub tvoji nepopolnosti, nedovršenosti, tu lahko počneš tisto, kar si resnično želiš. Ni pa nujno, da je dom velika ali mala hiša. Lahko je dom tudi soba, v kateri prebivaš in v katero nima  vstopa nihče brez tvojega dovoljenja. Tako tudi v našem domu prebivajo ljudje, ki so se k nam namenili vsak sam zaradi različnih vzrokov. Med nami vlada prijetno vzdušje in zaupanje. Med sabo smo na nek način povezani kot ena velika družina. Vsak v hiši, sploh tisti, ki prihajajo v jedilnico, kar hitro opazijo, če kdo manjka. Pogrešali so tudi nas zaposlene, ko smo bili na letnem dopustu. Pri srcu ti postane prav toplo, ko dobiš občutek, da so mislili nate. Ko slišiš kaj takšnega, jih imaš še bolj rad, zato se zaradi takšnih drobnih poklonov počutiš prav prijetno, dobrodošlega in sprejetega v njihov krog.

Med poletnim časom so se jim dogajale tudi različne dejavnosti, s katerimi so si krajšali dolgčas in v senci prenašali vročino, ki nas je doletela letošnje leto. Tako so eni pridno zalivali rože, da jih ni vzela suša, vrtnarili na vrtu v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah ... Takrat so radi tudi posedeli na klopcah v okolici in klepetali. Redno so se udeleževali večernih molitev v domski kapelici, prepevali pesmi, tako cerkvene kot tudi slovenske narodne. Sedaj  pa prihaja k nam že jesen in potrebno bo počasi pospraviti zelenjavo iz našega vrta, ki se nam je v letošnjem letu kar dobro obnesel. Tako je naša delovna terapevtka z njihovim sodelovanjem pripravila tudi del ozimnice, ki bo prišla prav v kuhinji. S skupnimi močmi so namreč naredili  domačo vegeto, ki je zelo dobrodošla.

A. C.