Logo MojaObčina.si

Vransko

DANES
4°C
-6°C
JUTRI
3°C
1°C

Najbolj kakovostna hrana je hrana lokalnega izvora

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste iz trgovine z navdušenjem prinesli polno košaro sadja in zelenjave, jo shranili na svoje mesto in se lotili drugih obveznosti. Ko je napočil čas za odmor in malico, ste se spomnili na prinesene dobrote, nato pa z razočaranjem ugotovili, da je kljub lepemu videzu okus prazen. Morda ste premlevali o tem, kako se lahko takšno sadje in zelenjava skrijeta pred tistim, ki ste ga prinesli z bližnje kmetije, in še posebej zbledi v primerjavi s pridelki, ki ste jih skrbno vzgojili sami. Ali kakšna je razlika med pravkar utrganim paradižnikom z domačega vrta in tistim, ki je prišel iz uvoza?

Hrana je eden od temeljev, ki so neposredno povezani z zdravjem, zato je še kako pomembno, kaj pristane na naših krožnikih. Vsi poznamo rek: »Si, kar ješ!« Če želite uživati kakovostno hrano, bo lokalno pridelana hrana prava izbira, še posebej, če je pridelana na sonaraven način.

 

Pojmovanja lokalne hrane se med seboj nekoliko razlikujejo. Ko govorimo o lokalno pridelani hrani, imamo v mislih: uživanje hrane, ki je bila vzgojena in/ali predelana na območju do 160 km od kraja, kjer živite (po nekaterih definicijah je ta krog lahko tudi večji),  nakup hrane neposredno od lokalnih pridelovalcev, nakup hrane na kmečkih stojnicah in kmečkih tržnicah ter gojenje lastne hrane. V Sloveniji zaradi majhnosti naše države velja, da je vsa hrana, ki je pridelana v Sloveniji, lokalna hrana, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihaja.

 

Lokalno sonaravno pridelana hrana predstavlja najbolj optimalno, zdravju in okolju prijazno ter trajnostno pot od njive do krožnika. H kakovosti lokalno pridelane hrane v Sloveniji močno prispeva dobro ohranjeno in raznovrstno okolje.

 

 

LOKALNO PRIDELANA HRANA JE:

 

OKOLJU PRIJAZNA IZBIRA

Pri vzgoji lokalne hrane se praviloma uporablja manj pesticidov in antibiotikov in se bolj smotrno ravna z naravnimi viri (voda, tla, energija), kar prispeva k ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. To še posebej drži, če je hrana pridelana sonaravno. Hrana, ki je vzgojena in predelana v lokalnem okolju, prepotuje krajšo pot od uvožene hrane, ki k nam prihaja z letali, ladjami, tovornjaki, in ima zato nižji ogljični odtis. Pri nakupu uvožene hrane je ta pogosto še zapakirana v obilico različne embalaže, ne le v lične škatle in pisane vrečke, ki jih najdemo na trgovskih policah, temveč tudi v embalažo, ki je potrebna za transport. Embalaža je težko razgradljiva in predstavlja problematičen odpadni material. Če se odločimo za nakup hrane pri lokalnih ponudnikih, se do njih lahko odpravimo peš ali s kolesom ter s seboj prinesemo vrečke za večkratno uporabo, uporabimo lastno posodo in steklenice, s čimer še dodatno znižamo ogljični odtis.

 

ZDRAVJU PRIJAZNA IZBIRA

Hrana, pridelana lokalno, ima zaradi dozorelosti v času obiranja veliko večjo biološko vrednost. Ker je krajša pot od pridelovalca do potrošnika, ima tudi višjo hranilno vrednost. Hranilna vrednost pridelku začne padati od trenutka, ko je pridelek odtrgan od svojih korenin, vira hrane in zaradi tega začne črpati lastne zaloge. Lokalno pridelani pridelki so pobrani v optimalni zrelosti, medtem ko so pridelki iz tujine pogosto potrgani še pred zrelostjo, nato umetno dozorijo med prevozom in skladiščenjem, kar pa nikakor ne more nadomestiti naravnega zorenja na rastlini s pomočjo sonca. Lokalno pridelana hrana je praviloma tudi manj obremenjena s pesticidi in konzervansi.

 

ZNANA PO PRISTNEM IN POLNEM OKUSU

Takšna hrana ima možnost dozoreti v naravi, obrana je le dan ali dva, preden prispe do nas, zato je bolj zrela in sveža. Lokalna sezonska hrana nam omogoča različnost skozi vse leto. Okus lokalno vzgojene sezonske zelenjave je veliko pristnejši od okusa hrane, ki je k nam pripotovala iz daljnih krajev izven sezone. Ste že kdaj poizkusili jagode sredi zime? Kaj pa tiste, ki ste jih kupili od pridelovalca sredi sezone? Katere so bile boljše?

 

IMA ŠIRŠI DRUŽBENI POMEN

Ko se odločimo za lokalno hrano, krepimo svoje zdravje, s svojim zgledom spodbujamo ostale v skupnosti k skrbnemu odnosu do narave in ljudi ter podpremo lokalne pridelovalce. Z nakupom lokalnih izdelkov poskrbimo, da bodo v naši skupnosti obstali kmetje in da bodo tudi prihodnji rodovi imeli dostop do obilja polnovredne, sveže in s hranili bogate hrane.

 

KREPI SAMOOSKRBO

Samooskrbnost z lokalno pridelano hrano je še posebej pomembna v času ekonomskih kriz in v času motene globalne oskrbe, prispeva tudi k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti.

 

JE CENOVNO DOSTOPNA

Ko primerjamo cene živil, je pomembno, da primerjamo tudi njihovo kakovost.  Prepričanje, da je nakup hrane pri lokalnih ponudnikih bistveno dražji kot v trgovini, je zmotno, pogosto se izkaže ravno obratno. Za nakup hrane v supermarketih so običajno potrebne dolge verige, ki poleg pridelovalcev vključujejo tudi pakirnice, skladišča, prevoznike, trgovce, oglaševalce… To se neizogibno odraža pri ceni. Sezonska lokalno pridelana hrana je večinoma ugodnejša, ker je v času sezone te hrane v izobilju, kar vpliva na njeno nižjo ceno. Takšno hrano običajno tudi bolj cenimo in več obrokov pripravimo sami, poskrbimo, da jo porabimo pravočasno, npr. s pripravo ozimnice, in skrbno pazimo, da je ne zavržemo.

 

 

PRIDELATI ALI KUPITI

 

Če se želimo oskrbeti s kakovostno hrano, je pomembno, da kupujemo več lokalnega sezonskega sadja in zelenjave in da se pozanimamo o lokalnih ponudnikih ter njihovi ponudbi. Pomembno je, da se začnemo spraševati, od kod je posamezni izdelek in kakšna je bila njegova pot do nas. Zagotovo si boste zagotovili kakovostno in zdravo hrano, če jo boste vsaj delno vzgojili sami.

 

Za našo prihodnost je poleg ohranjanja podeželja in pridelovalnih zemljišč ključnega pomena prenos znanja za pridelavo in predelavo hrane. V preteklosti je znanje o vzgoji rastlin, pripravi ozimnice ipd. prehajalo iz generacije v generacijo. Velika večina je že od malih nog sodelovala pri različnih opravilih na njivi in vrtu. Danes kljub številnim informacijam in oblici teoretičnega znanja ljudem pogosto manjka praktičnih izkušenj. Z vzpostavitvijo Svetovalnega centra za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem povezujemo teoretično znanje s praktičnimi izkušnjami in nudimo  podporo vsem, ki hrano že pridelujete sami, ter vsem tistim, ki na pot sonaravnega vrtnarjenja šele stopate.

 

 

OSKRBA S SONARAVNO PRIDELANO HRANO DIREKTNO IZ RASTLINJAKA

 

Da hrana vsebuje poleg fizikalnih vsebnosti tudi energijski in vitalni potencial, je pomembno, da jo zaužijete v čim krajšem možnem času, potem ko je plod ali rastlina nehala rasti – ko jo odtrgate ali odrežete. Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem ponuja edinstveno priložnost, da se oskrbite s sonaravno pridelano zelenjavo, ki je zrasla v naših rastlinjakih in na našem vrtu. Poleg jagod, paprike, paradižnika ponujamo tudi solato, ki raste v lončkih in zato ostaja dalj časa sveža. V ponudbi imamo tudi sonaravno pridelane sadike, iz katerih boste lahko sami vzgojili zelenjavo in tako postali samooskrbni.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi