Koncept Majestica je bil, kako izdelati dvokolesno prevozno sredstvo, ki bi bolj spominjalo na avtomobil kot na motor, z upoštevanjem vseh prednosti in mehaničnih komplikacij, ki jih takšna, avtomobilska zasnova, prenese. Krmilni mehanizem je vgrajen v pesto sprednjega kolesa, kjer konstruktor Georges Ray najde prostor celo za sprednjo zavoro. Vzmetenje motorja z vodenim sprednjim kolesom, ki je vpet med dva mehanična amortizerja, je opremljeno s štirimi spiralnimi vzmetmi. Takšna rešitev je bila potrebna zaradi zasnove okvirja, ki je bil izdelan kot samonosna karoserija, na katero sta privijačena še zadnji blatnik s prtljažnikom in sprednji, v katerega je komponiran še rezervoar za gorivo.

Georges Ray je v motocikle vgrajeval raznovrstne pogonske agregate. Tako so v njegovi stvaritvi našli mesto JAP-ovi 350 in 500 OHV-motorji, štirivaljni 500 OHV Train motorji in celo Clevelandov 1000 kubični štiricilindrični motor ameriške izdelave. Vgrajevali so še francoske Chaise 350- in 500-kubične agregate z ventili v glavi, ki so bili zaradi kvalitetne zasnove tudi sicer med izdelovalci motorjev zelo popularni.

Izdelanih je bilo 110 Majesticov, proizvajali pa so jih od leta 1929 do 1934. Danes so originalni zelo redki, ohranjenih naj bi bilo manj kot deset. Na pomembnost zasnove je opozarjal že Tragatsch, ki je zapisal: »Najbližji konkurent je Ner-A-Car, ki pa ni nikoli dosegel grandioznosti francoskega konkurenta … Če je bil Brought Superior Rolls-Royce med motorji, potem je Majestic nedvomno Bugatti.«

Ta veličasten motocikel, ki je eden redkih še originalnih v svetovnem merilu, je v lasti Muzeja motociklov Grom (www.muzej-motociklov.com)  in je v preteklem mesecu bil razstavljen v Parizu, v glavni zgradbi UNESCA, v sklopu razstave ob 50. obletnici mednarodne orgaizacije FIVA (katere članica je tudi Zveza SVAMZ, www.svamz.com, ki je sodelovala s samo organizacijo razstave), kot eno od 14 tehnično zanimivih, redkih in originalnih vozil v svetovnem merilu.  Ostala razstavljena vozila so bila 1892 Panhard et Levassor type P2D, 1922 Renault 40CV Type JV, 1926 Rolls- Royce Phantom, 1927 Voisin C7 Lumineuse, 1928 Bugatti Type 35B, 1937 Delahaye 135 Competition, 1938 Packard Eight 1602, 1939 Citroen TPV, 1961 Alfa Romeo Giulietta SZ, 1966 CD Peugeot, 1968 Porsche 911 SWB, 1930 M.G.C.  in 1969 BMW R75/5.

Ob tej priložnosti je bil izdan poseben katalog z opisom vseh vozil, odprtja razstave pa se je udeležilo več kot 60 ambasadorjev UNESCA, predstavniki ministrstev, predstavniki članic FIVA, Generalnemu sekretarju UN Ban Ki-Moonu pa je bila podarjena ob praznovanju priložnostna knjiga o zgodovini organizacije FIVA.

Spodbujanje vseh ljudi, da si »dovolijo« doživeti to dediščino, na razumen in odgovoren način, izhaja iz javno izražene skrbi za ohranjanje tega, kar so ustvarile in ohranile prejšnje generacije in kar lahko danes prepoznamo kot del svetovne tehniške dediščine. Ta odmevni dogodek je na svojevrsten način pripomogel k še večji prepoznavnosti in potrditvi starodobnih motornih vozil kot segmenta tehniške dediščine, ki ga ne smemo spregledati.