Toplo junijsko vreme je v srcih naših stanovalcev prebudilo željo po celodnevnem izletu. Imeli so različne želje – od ogleda Luke Koper do obiska Prekmurja. Ker pa tisti stanovalci, ki so v domu že dalj časa, ne morejo pozabiti oddiha na morju, smo se odpravili na ogled slovenske obale. Že med potjo nas je dodobra namočilo. A smo si zapeli ljudsko pesem »Sijaj, sijaj sončece«, v upanju, da se bodo grdi oblaki razkadili. Med ogledom Luke Koper je res občasno rahlo deževalo. Ampak nam je uspelo – ko smo se pripeljali na drugo stran znamenitega predora Markovec, je posijalo sonce. Skozi Luko nas je vodil upokojeni delavec in nam zelo podrobno razložil sistem dela. Poslušali smo ga z velikimi ušesi. Želeli smo si čim več zapomniti. Načudili smo se, kako veliko je naše pristanišče. Že rahlo lačni smo se odpeljali proti Strunjanu in si privoščili kosilo. Po kosilu časa za popoldanski počitek ni bilo. V Piranu nas je pričakoval kapitan Mitja in nas z ladjico Subaquatic popeljal od Fiese do Portoroža in nazaj v Piran. Videli smo tudi morsko dno. Žal se zaradi kalne vode ni videlo dlje kot dva metra. Sonček nas je prijetno grel, valovi so nas zibali sem in tja. Najbolj pogumni smo splezali na vrh ladjice in uživali v razgledu vse tja do Savudrije in Trsta. Čas je hitro minil in utrujeni ter polni čudovitih vtisov smo se po izkrcanju z ladje vrnili na Vransko. Seveda brez dežnih ploh in neviht na naši poti ni šlo.