Letošnja zima je kriva, da se narava prebuja malo pozneje, zato smo marčevski planinski izlet premaknili v april, kajti na Lovrencu je  Clusijev svišč (encijan) šele začel cveteti. Traso pohoda smo zaradi nizkega števila prijavljenih nekoliko spremenili, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Na Lovrencu nas je pričakal varuh narave Dušan, ki v času cvetenja organizira »čuvanje« encijana. Vsako leto namreč nepridipravi izkopljejo kar nekaj teh zaščitenih rastlin s korenino vred.

V mežnariji smo si pod Dušanovim vodstvom ogledali razstavo »Narava na Lovrencu in okolici«. Povedal nam je legendo o cerkvi na  Lovrencu, ki jo je v knjižici z naslovom Pastirček Lovrenc zapisal pater dr. Karel Gržan, ter izčrpno odgovoril na vsa naša vprašanja.

Pot smo nato nadaljevali mimo cerkve sv. Jošta na Lisco. Če nam je bilo zjutraj na Lovrencu še malo hladno, smo se med slikovito potjo, na kateri smo občudovali pestro spomladansko cvetje, prijetno ogreli. Zadnji del poti se nam je za vodnika pridružil zlati prinašalec.

Na Lisci pa gneča, tako na vzletišču jadralnih padalcev kakor tudi pri koči. Po kar dolgem počitku z okrepčilom in sončenju smo se odpravili nazaj proti izhodišču, kjer smo imeli avto. Prijetno utrujeni smo se v popoldanskih urah vrnili na Vransko.

Mislim, da ni potrebno poudariti, da ste zamudili čudovit izlet v najlepšem (in prvem) res toplem dnevu letošnjega leta, ki pa seveda ni zadnji. Pa drugič. 

                                                                                                   Bojan Mavrič