V Schwentnerjevi hiši bo do konca avgusta na ogled razstava »Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta«. Razstava predstavlja Slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi, ki je bil slovenski javnosti prvič predstavljen v letu 2022. Predstavljene in izbrane enote simbolično prikazujejo nekatere najpomembnejše mejnike najzgodnejšega in poznejšega razvoja slovenske kulture in naroda; začenši s prvimi zapisi slovenske pisane besede, hranjenimi na slovenskih tleh (Stiški rokopis, okoli leta 1428), do najpomembnejše plemiške rodbine na Slovenskem (Listine grofov Celjskih), preko prvih mestnih statutov v notranjosti slovenskega teritorija (Statut mesta Ptuja, iz leta 1513), do najznamenitejših in najstarejših geografskih upodobitev pri nas (Piranski kodeks, Pietro Coppo, nastal med 1524–1526). Med pomembnejše dokaze slovenske identitete sodijo tudi dela protestantskih piscev od Dalmatinovega prevoda svetega pisma (z letnico 1584), do dokazov o njihovi ustvarjalnosti (Trubarjeva pisma in drugih protestantskih piscev iz 16. stoletja). Pomemben pečat slovenske narodnosti pa je vsekakor pustil pesnik France Prešeren, z danes ohranjeno zbirko 'Prešerniano'. Med večje sklope, odlično ohranjene pisne dediščine, sodi tudi vsebinsko bogata celotna Knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu (nastajala med leti 1469–1800, z množico inkunabul, kodeksov in drugih gradiv različnih znanosti). Kot edinstveni primerek naravoslovne znanosti je predstavljen malo poznan Flyserjev herbarij (iz leta 1696), ki kaže na razvoj botanike in začetke naravoslovnega delovanja v 17. stol. v Sloveniji. Kot zadnji, vendar pomensko zelo močan dokaz dokumentarne dediščine 20. stoletja je opomin na grozote Druge svetovne vojne (Kobetov 'Taboriščni tarok' iz leta 1945), ki v skladu z Unescovimi načeli miru, sporoča naj se grozodejstva ne ponovijo.
Razstava je plod sodelovanja več ustanov, ki hranijo bogato pisno kulturno dediščino. Poleg Arhiva Republike Slovenije so to še Zgodovinski arhiv na Ptuju, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Frančiškanski samostan Novo mesto, Javni gospodarski zavod za protokolarne storitve Republike Slovenije, grad Brdo, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Prirodoslovni muzej Slovenije in Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
VABLJENI NA OGLED DO 31. 8. 2025.
Vstop prost.







