Scenarist in režiser filma Amir Muratović pravi, da so osrednjo pozornost namenili Cankarjevemu skoraj desetletnemu življenju in delu na Dunaju, ki velja za obdobje, ki je v primerjavi z njegovim otroštvom mnogokrat kar malo zapostavljeno. »Poskušali smo ga prikazati nekoliko drugačnega od njegove stereotipne podobe, ki se je o njem oblikovala v javnosti. V resnici je bil večni optimist. Bil je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten, « pojasni Muratović, ki ga je pot na Vransko zanesla povsem po naključju.

Za Schwentnerjevo hišo je izvedel na festivalu otroških filmov, kjer so učenci z Vranskega v svoj film vključili tudi nekaj posnetkov te znane vranske hiše, ki je Muratovića zaradi edinstvene avtentične notranje opreme takoj očarala. »S scenografom in z direktorjem fotografije smo si jo odšli pogledat in ugotovili, da se je v njej ustavil čas. Ne le da je ohranjeno vso pohištvo, tudi predmeti v omarah so še vsi. To je to, kar potrebujemo, sem si rekel.« Hiša z vso opremo je bila zato kot nalašč za snemanje prizorov Cankarjevega domovanja na Dunaju.

Dokumentarno-igrani film traja uro in pol, od tega je skoraj polovica igranih in animiranih prizorov, preostanek so dokumentarna pojasnila Cankarjevih poznavalcev, ki razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Televizija Slovenija ga je premierno predvajala 11. decembra na prvem programu. To je natančno na stoto obletnico Cankarjeve smrti.

                                                                                                                  T. Tavčar