Na predvečer 8. februarja smo se tudi na Vranskem poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku in pesniškemu velikanu Francetu Prešernu, ki se ga spominjamo na ta dan.

Številno občinstvo, ki se je zbralo v Športni dvorani Vransko, je nagovoril antikvar Rok Glavan. V svojem razmišljanju si je zastavil vprašanje, kaj je kultura. O tem je povprašal otroke na njemu bližnji osnovni šoli, saj prav otroci povedo resnico. Iz odgovorov je razbral, da otroci svoji starosti primerno kulturo povezujejo z lepim obnašanjem, zato so bili odgovori v petem razredu drugačni kot v prvem. »Kultura je dediščina in običaj; nekaj, kar prihaja iz davno tedaj; domače jedi, postrežene na mizo, da popestrijo nedeljsko kosilo,« pa so povedali devetošolci. V nagovoru je nadaljeval: »Otroci kulturo dojemajo kot nekaj običajnega, kar bi nam moralo biti samoumevno. Zakaj imamo potem dan kulture? Je res potrebno častiti omiko in izročilo? Zanju ni potreben poseben praznik, spoštovati bi ju morali vsak dan in občudovati in tudi se iti tako kulturo. Kultura ni samo to, kar pravi mladi rod. Kultura je še nekaj drugega. To je oplemenitenje človeka … Zato je to tudi umetnost, ki se jo pogosto enači s kulturo. Ne le ena, vse, ki so del človekovega ustvarjanja in sodijo pod velik dežnik, ki ga imenujemo kultura. Pod tem dežnikom pa sta tudi omika in izročilo. Toda v zadnjem času se pojavljajo še neke druge kulture. Kultura nasilja, kultura sovraštva, kultura nestrpnosti. Te si res ne zaslužijo in nikakor ne smejo nositi naziva kultura, saj niso oplemenitenje človeka. Nasprotno, razčlovečijo nas. Naš čas na planetu je omejen in zakaj se ne bi trudili biti omikani? Žal pa so danes te kulture v navednicah prisotne vsepovsod in celo prevladujoče. Čas je, da jim odrečemo domovinsko pravico ali kot pravi pesnik, ki je umrl na jutrišnji dan leta 1849: »V sovražnike z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom.« Današnji dan kulture, slovenski kulturni praznik je posvečen temu pesniku, Francetu Prešernu, in njegovim umetniškim sotrudnicam in sotrudnikom. Pa je že Prešeren pred časom spoznal, da je umetniška težka«.

Nadaljeval je, da je pol stoletja kasneje prišel do enakega spoznanja Cankar, preko katerega se je navezal na našega rojaka Schwentnerja, ki je v Cankarjevem ustvarjanju prepoznal plemenitenje človeka.

Rok Glavan je to lastnost prepoznal tudi v Vranšanih, ki so se rojaku, založniku Lavoslavu Schwentnerju, pred leti poklonili s spominskim prostorom v njegovi rojstni hiši. Prepoznali so, kakšen pečat je pustil v slovenski kulturi, čeprav založniki po navadi živijo v senci. Antikvar Glavan je bil v odkrivanje Schwentnerja in njegovega dela močno vpet in srčno predan, zato se na Vransko rad vrača.

Svoj nagovor je sklenil: »Kultura ni nek abstrakten pojem, temveč nekaj, kar se tvorno prepleta v vsakdanje življenje in odraža v dejanjih ljubezni, spoštovanja in predanosti.« Ob tem je prisotnim še zaželel, da njihovo »kulturno popotovaje še traja in naj bo kultura z njimi«.

V nadaljevanju večera so nas osnovnošolci popeljali na sprehod skozi pesnikovo življenje. Smer temu popotovanju sta na odru z izbranimi besedami in v prepletu s pesnikovimi verzi določala Tadeja Zupanc in Aljaž Juhart, profesorja na OŠ Vransko-Tabor. Z besedo, pesmijo, plesom in glasbo so njune besede podkrepili Marcel Semprimožnik kot Prešeren in Sara Žaubi v vlogi njegove matere, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vransko in POŠ Tabor pod vodstvom Vanje Govek, solistka Lucija Topovšek, pianistka Melita Estigarribia Villasanti, plesalke izraznega plesa s solistko Žano Bogataj, šolski folklorniki v spremstvu Jerneja Pikla na harmoniki ter citrarka Lara Kropec. Idejna vodja Barbara Cijan se je podpisala tudi pod zasnovo in scenarij prireditve, program pa so sooblikovale mentorice Maja Laznik, Breda Čvan, Mateja Jeler, David Zavolovšek in Jože Toplak. V programu niso pozabili na še enega pomembnega moža iz naše preteklosti. Rudolfa Maistra, ki mu je tudi posvečeno leto 2024.

V drugem delu prireditve je prešerno vzdušje nadaljeval kantavtor Adi Smolar, ki je s svojimi zimzelenimi skladbami in razmišljanji med njimi še dodatno oplemenitil pomen kulture. Kulture, ne le dneva, ko jo častimo. Kultur(n)o je potrebno živeti vsak dan.

Tanja Goropevšek

Foto: Fotografski studio DFG