Osteoartroza (artroza) je bolezen sinovialnih sklepov (sklepov, obdanih z ovojnico oziroma
kapsulo), za katero je značilno prezgodnje in prehitro propadanje sklepnega hrustanca.
Sklepni hrustanec je čvrsta in elastična struktura, ki kot tanka plast prekriva kostno površino
v sklepih. Sestavljen je iz mreže vlaken kolagena, ki so njegovo orodje, v to mrežo pa so
vstavljene hrustančne celice (hondrociti), ki pomenijo 10 odstotkov mase hrustanca. Celice v
okolico izločajo medceličnino, ki je v naslednjih 10 odstotkov mase hrustanca. Medceličnina
nase izrazito veže vodo, ki tako ujeta v hrustancu pomeni kar 80 odstotkov njegove celotne
mase.

Artroza je drugi najpogostejši vzrok telesne oviranosti v razvitem svetu, takoj za srčno-žilnimi
boleznimi. Najpogostejši dejavnik za njen razvoj je zagotovo starost.

Ob pojavu artroze se gladka površina hrustanca običajno na več mestih poškoduje in drobi,
hrustančne celice pa ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega in uničenega
hrustanca. Poškodbe se postopno poglabljajo, kar rentgenski posnetek prizadetega sklepa
prikaže kot izginjanje prostora v sklepu. Manj prožna in raztegljiva postane tudi sklepna
ovojnica, kostnina se gosti in začne tvoriti izrastke ob sklepih, kar povzroča močne
bolečine, oteklino ter slabo gibljiv in nestabilen sklep.

Vendar starost ni edini dejavnik tveganja za nastanek artroze. Na okvaro vpliva prekomerna
telesna teža, presnovne motnje, kot so previsoka raven holesterola, sladkorna bolezen ter
previsoka raven sečne kisline. Bolezen pogosteje prizadene ženske, in sicer v obdobju menopavze.

Najpogosteje se začne v kolenih in kolkih ter v prizadetosti vratne in ledvene hrbtenice. Stanja
po težjih poškodbah ali operacijah lahko zelo povečajo tveganja za nastanek artroze.
Vsak, ki pri sebi ali na podlagi preiskav prepozna znake artroze, naj najprej poskuša v svojem
življenju odstraniti ali vsaj omiliti dejavnike, ki nastanek artroze pospešujejo. Zmanjšanje
prekomerne telesne teže denimo razbremeni pritisk na hrustanec nosilnih sklepov.

Gibanje na prostem z normalno obremenitvijo nahrani hrustanec s hranilnimi elementi, ki
iz sklepne tekočine prodrejo v tkivo. Drsenje v sklepih pod fizično obremenitvijo namreč
omogoča iztiskanje stare vsebine iz hrustanca in srkanje sveže vsebine ter vode iz sklepne
tekočine v hrustanec.

Osebe z artrozo kolkov naj se izogibajo sedenju na nizkih podlagah in oblazinjenih sedalih,
v nobenem primeru pa naj kot telesno aktivnost ne izbirajo športov, ki vključujejo poskoke,
doskoke z višine in močne odrive ali kjer obstaja nevarnost padca. Za lajšanje težav je zelo
učinkovita fizioterapija v sklopu rehabilitacijske medicine. Priporočljiva je vadba v vodi, kjer
je zaradi vzgona sila teže na sklepe pomembno manjša.

Prispevek je pripravila mag. Simona Novak, dipl. fizioterapevtka v Zavodu Sv. Rafaela
Vransko.