Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, je bil letos poudarek na raziskovanju gozdnih učnih poti v Sloveniji. Gozdni škratki smo se odločili, da to izkoristimo in smo se tako odpravili v gozd. Malo smo s strahom pogledovali v nebo, saj  je bilo vreme tipično aprilsko, ampak nekaj dežnih kapelj nas ni ustavilo, da se ne bi odpravili na Gorico in se podali na gozdno pustolovščino. Gozd nas je velikodušno sprejel in nam nudil zavetje pred dežjem.

Na pobudo otrok smo tokrat gozd spoznavali preko gozdnih iger. Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (1999),     otroci doživljajo in spoznavajo živo in neživo naravo, v njeni raznolikosti, povezanosti in stalnem spreminjanju. Tako spoznavajo spremembe v naravi glede na letne čase in med igro odkrivajo namembnost in uporabnost stvari, pojave, živa bitja in njihove značilnosti.

Gozdarja Jože in Špela sta nam najprej postavila izziv, kjer smo morali opraviti »izpit za volka«.  Skupaj smo se skozi gozd premikali tiho, neslišno kot volkovi. Stopali smo po stopinjah drug drugega in tako vsi uspešno opravili izpit za volka. Polni navdušenja smo v drugi igri gozd spoznavali s čutili. Gozdarja sta nam s pomočjo vrvi in prevez za oči pripravila »slepo pot«. Otroci so tako s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem ugotavljali, kako v gozdu diši, kaj slišijo in občutijo. Naslednja igra se je imenovala »netopir in vešče«. Preizkusili smo se v vlogi vešč in netopirjev in se trudili biti tiho, da je netopir lahko spretno lovil vešče. Nato pa je gozdarko Špelo zanimalo, kaj delajo divje svinje. Otroci so ugotovili, da rade rijejo po zemlji in iščejo hrano. Tako je bil naš naslednji izziv, da med listjem in vejami poiščemo sladke dobrote. Otroci so bili pri tem zelo spretni  in navdušeni nad zakladi, ki so jih našli. In ker smo bili ravno pri hrani, so otroci dobili idejo, da bi se igrali še igro »Lisica, kaj rada ješ?«. In tako smo spraševali lisico, kaj rada je, ona pa je na koncu najrajši pojedla piščance, seveda, če jih je sploh uspela uloviti.

Ker pa je gozd tako bogat in nam vedno pripravi kakšno presenečenje, so otroci tokrat med raziskovanjem naleteli na mravljišče med koreninami drevesa. Bilo jim je zelo zanimivo opazovati mravlje, kako se gibajo in gradijo dom. Kmalu smo ugotovili, da je nehalo deževati in da je čas, da se vrnemo v vrtec. Polni igrivih vtisov smo zapustili gozd in se odločili, da se kmalu spet vrnemo.

Gozdni škrati z Brigito in Tjašo