Strokovno srečanje o preprečevanju raka materničnega vratu
HPV CEPLJENJE TUDI ZA SPOLNO AKTIVNE ŽENSKE
Preventivno cepljenje za deklice in dečke, ženske in tudi mlajše moške
Celje, 18. januar 2017 – Na 8. tradicionalnem regionalnem strokovnem srečanju izvajalcev preventivnega programa ZORA, ki je bilo v Celju 17. januarja, so namenili pozornost preprečevanju in odkrivanju raka materničnega vratu. Srečanje, ki se ga je udeležilo 67 zdravstvenih strokovnjakov (ginekologov in medicinskih sester, citologov, presejalcev, patologov in strokovnjakov javnega zdravja iz celjske regije, nekateri tudi iz mariborske, ljubljanske, koroške in zasavske regije), sta organizirali Splošna bolnišnica Celje in Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Osvetlili so spremljanje pojavnosti raka materničnega vratu in delovanje programa ZORA, primere iz prakse in strokovne izkušnje. Ena od osrednjih tem je bila namenjena cepljenju proti okužbam s HPV (humanimi papilomavirusi), saj je na tem področju nekaj novosti. Pred HPV okužbo se je sedaj tudi v Sloveniji možno zaščititi z 9-valentnim cepivom.
»Poleg 2-valentnega in 4-valentnega cepiva imamo v Sloveniji od lanskega leta na voljo tudi 9-valentno cepivo, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki sicer povzročijo okrog 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu. Cepivo je namenjeno preprečevanju predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu, zunanjem spolovilu, nožnici in zadnjiku ter preprečevanju genitalnih bradavic (koničasti kondilomi), ki jih povzročajo specifični tipi HPV. Zaščita po cepljenju je dolgotrajna in zaenkrat poživitveni odmerki niso predvideni. V številnih obsežnih populacijskih raziskavah, denimo na Danskem in v Kanadi, so potrdili učinkovitost preventivnega cepljenja pri preprečevanju raka materničnega vratu oziroma nastanka predrakavih sprememb. Prav tako so že pred več kot šestimi leti Avstralci, ki so v letu 2007 uvedli sistematično cepljene proti HPV za dekleta in ženske, stare do 26 let, dokumentirali upad pojavnosti genitalnih bradavic. Pri cepljenih ženskah, mlajših od 26 let, so evidentirali 59-odstotni upad v pojavnosti genitalnih bradavic. Pri mladih heteroseksualnih moških, mlajših od 26 let, ki so običajno spolni partnerji mladih žensk, so opazili indirektni pojav zaščite zaradi cepljenja deklet, saj so pri njih evidentirali 28-odstotni upad pojavnosti genitalnih bradavic. Cepljenje proti okužbi s HPV priporočamo ne le mladostnicam in mladostnikom, temveč tudi spolno aktivnim ženskam ter mladim moškim, starim do 26 let,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Strokovnjaki poudarjajo, da prebolela okužba s HPV v preteklosti ne ščiti pred ponovno okužbo z enakim genotipom HPV. Za spolno aktivne ženske, tudi za tiste, pri katerih je že prišlo do operativnih posegov zaradi odkritja predrakavih sprememb na materničnem vratu, je cepljenje smiselno. Cepivo je varno, preizkušeno v številnih kliničnih raziskavah, v katere je bilo vključeno več deset tisoč oseb. Samo v študijo o varnosti 9-valentnega HPV cepiva je bilo v svetu vključenih več kot 21.000 oseb, starih od 9 do 26 let. Slovenski zdravniki po cepljenju proti HPV najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (o bolečini, oteklini, rdečini). V letu 2015 smo v Sloveniji v povezavi s HPV cepljenjem zabeležili osem prijav neželenih učinkov. Cepljenje proti HPV je sodoben javnozdravstveni ukrep. V Sloveniji smo ga v redni program cepljenja za šestošolke uvedli v šolskem letu 2009/2010. Tega leta je bilo v Sloveniji cepljenih 49 odstotkov šestošolk, v celjski regiji 46 odstotkov. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v Sloveniji cepljenih 44 odstotkov šestošolk, v celjski regiji 53 odstotkov. Proti HPV okužbi se lahko cepijo tudi starejša dekleta, če se v šolskem letu 2009/2010 ali v poznejših letih, ko so bila v šestem razredu, starši za njihovo cepljenje niso odločili. O cepljenju otroka proti HPV namreč odločajo starši do otrokovega petnajstega leta starosti, po tem letu pa se lahko mladostnice odločijo same. Če se starši odločijo za cepljenje svojih otrok proti HPV, s tem zmanjšajo tveganje, da bodo njihovi otroci zboleli zaradi rakov, povezanih z okužbami s HPV. Ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb je prav okužba s HPV, ki je najpogostejša na začetku spolne aktivnosti. Za okužbo s HPV ni zdravila, posledice okužb, od genitalnih bradavic, predrakavih sprememb do raka, se odstranjujejo operativno.
Pri preprečevanju in obvladovanju raka materničnega vratu je smiselno povezanih več preventivnih pristopov. Po zadnjih podatkih je v letu 2015 v Sloveniji za rakom materničnega vratu zbolelo 114 žensk (incidenca 11,4 na 100.000 žensk), v celjski regiji pa 19 žensk (incidenca 12,6 na 100.000 žensk). V zadnjih letih zaradi te bolezni pri nas umre od 30 do 40 žensk na leto. »Za Slovenijo velja, da od uvedbe državnega preventivnega programa ZORA v letu 2003 do danes beležimo kar 50-odstotni upad števila novih primerov bolnic z rakom materničnega vratu. Vsaka ženska naj bi bila seznanjena z možnostmi o preventivnih ginekoloških pregledih v programu ZORA (odvzem brisa materničnega vratu za citološki pregled vsaj enkrat v treh letih) in tudi z vsemi ustreznimi informacijami, ko se bo odločala o morebitnem cepljenju proti okužbi s humanimi papilomavirusi«, je poudarila prim. izr. prof. dr. Alenka Repše Fokter, specialistka citopatologije, iz Splošne bolnišnice Celje. V program ZORA so vključene ženske od 20 do vključno 64 leta. Pregledanost žensk v programu znaša v Sloveniji 71 odstotkov, medtem ko je v regiji Celje še višja in znaša nad 74 odstotkov. »S pregledanostjo žensk v regiji smo lahko zadovoljni, vendar je med občinami naše regije še vedno nekaj takšnih, kjer je pregledanost nižja od želenih 70 odstotkov. Zato bomo v tem in prihodnjem letu v teh občinah okrepili aktivnosti osveščanja in spodbujanje žensk k udeležbi v programu, ki je hkrati pravica in odgovornost vsake ženske,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
***
Dodatne informacije:
Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, vodja Območne enote Celje,
Nacionalni inštitut za javno zdravje
T: 03 42 51 120, E: alenka.skaza@nijz.si
Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje
T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si
Prim. izr. prof. dr. Alenka Repše Fokter, Oddelek za patologijo in citologijo,
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, Celje
T: 03 423 36 37, E: alenka.repse-fokter@guest.arnes.si
Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana, Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572
