Gozdni škratki smo se zopet odpravili v gozd s polnimi rokami različnih dobrot, ki smo jih namenili živalim. V mrzlih in zasneženih gozdovih si pozimi prav gotovo težko poiščejo hrano. Naša naloga je skrb za vse prebivalce gozda. Po gozdnih kotičkih smo razdelili semena, ki smo jih prinesli za živali, ter jim celo naredili samopostrežno gozdno restavracijo. Ob tem smo se pogovorili, zakaj ptic ne smemo hraniti s kruhom. Ta bi jim v trebuščku lahko zmrznil in bi to bilo za njih usodno. Zato smo ga raje skrili, da ga bodo pojedle miške. Obiskali smo tudi gozdno kopalnico divjega prašiča. Ker je gozd še vedno zasnežen, smo poiskali sledi naših gozdnih prebivalcev. To res ni bila težka naloga, saj je bilo okrog nas veliko sledi, od srne do divjega prašiča. Da pa smo bili v to prepričani, smo skupaj z gozdarjema preverili v knjigah in na plakatih. To pa niso bile edine sledi, ki smo jih našli. Našli smo veliko sled, in sicer od medveda. Ta sled seveda ni bila prava, saj jo je v sneg naredil gozdar s svojo šablono. Ob tem smo se pogovorili, kaj je dobro storiti, če srečamo medveda. Na poti smo se dobro okrepčali v našem gozdnem baru, v katerem je omamno dišalo po svežem domačem čaju. Na poti proti vrtcu smo tudi sami ustvarjali sledi v snegu ter se poigravali s sencami. Bil je res lep potep v gozd, zato že komaj čakamo naše naslednje srečanje.

Nives in Brigita