445.842 volivcev, državljanov Republike Slovenije, je na predhodnem zakonodajnem referendumu leta 2003 že odločalo o vprašanju zapiranja trgovin ob nedeljah. Nova Slovenija je pravico zaposlenih v trgovinah do nedeljskega počitka s predlogom zakona predlagala že pred tem, v istem letu. Temu so 21. septembra 2003 prikimali tudi državljani na referendumu. 57,53 % jih je referendumsko vprašanje podprlo. Kasneje se to vprašanje nikoli ni povsem zaprlo. 

Nedavno, konec leta 2017, je Državni zbor obravnaval predlog novele Zakona o trgovini, ki je predlagal omejevanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah s precejšnim številom izjem. Takratni predlog zakona tudi ni obrazložil določitve najvišje meje prodajalne površine trgovine, pri kateri je še mogoče trgovino v nedeljo odpreti. Prav ta utemeljitev pa je v skladu z odločbo ustavnega sodišča nujna za zagotovitev ustavne skladnosti predloga zakona. V času obravnave takratnega zakonskega predloga pa je bil o tem vprašanju dosežen tudi dogovor med delodajalci in sindikati, kar smo krščanski demokrati kot pomemben korak naprej pozdravili.

Določanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v našem prostoru ni nekaj neobičajnega. Na tak ali drugačen način zaprtje trgovin ob nedeljah določajo države, kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Belgija.

V Novi Sloveniji se zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju možnosti obratovanja trgovin ob nedeljah tehtati več vrednot in tega ne jemljemo zlahka. Na eni strani imamo omejitev poslovne svobode trgovine, da svobodno določa svoj obratovalni čas. Na drugi strani imamo zagotavljanje možnosti nedeljskega počitka trgovkam in trgovcem ter možnost, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi.

Iz krščanskega izročila, na katerem je oblikovan tudi srednjeevropski civilizacijski okvir, v katerega spada Slovenija, izhaja, da človek v vsakem tednu potrebuje dan počitka. Vendar pa ne gre zgolj za zagotavljanje počitka posameznika na naključni dan v tednu, ampak gre tudi za to, da ima človek možnost, da ta dan počitka preživi skupaj s svojo družino, s svojimi najbližjimi. Že čisto zaradi praktičnih razlogov pa to ni mogoče brez uskladitve oz. poenotenja družbe o vprašanju, kateri dan v tednu je to. V državah, ki so utemeljene na krščanskem izročilu, je ta dan nedelja, kar v slovenskem jeziku pove že ime dneva samo.

V Novi Sloveniji smo pri poseganju države v poslovno svobodo v skladu z načelom subsidiarnosti zadržani. Vendar pa prav ta nujnost po družbenem poenotenju okrog enega prostega dne v tednu z namenom uresničevanja vrednot družine predstavlja enega od argumentov za to, da se to vprašanje uskladi in uredi na višji ravni. Opuščanje nedelje kot dela prostega dne namreč v naši družbi prispeva svoj del k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje preživljanje prostega dne z družinskimi člani. In ne pozabimo te, že skoraj klišejske, resnice: Družina je temeljna celica družbe.

Zavedamo se, da možnosti nedeljskega počitka ne moremo zagotoviti vsem. Obstajajo poklici, katerih izvajanje je v določenih primerih nujno tudi v nedeljo. Pri vsakem od njih je treba posebej pretehtati. Vendar pa je namen poenotenja družbe okrog nedelje kot dela prostega dne omogočiti nedeljski počitek in čas z družino kar čim večjemu številu državljank in državljanov, katerih nedeljsko delo ni nujno.

Vprašanje, ki se postavlja, je torej, ali je nedeljsko obratovanje trgovin nujno. Glede na to, da je v trgovinski dejavnosti mogoče nakupe potrebščin, ki jih potrebujemo v nedeljo, opraviti že na vse druge dni v tednu, se na to vprašanje ponuja odgovor »ne«. 

Ko dajemo na tehtnico poslovno svobodo, smo v Novi Sloveniji vedno izjemno previdni. Prevečkrat je namreč ta v Sloveniji kršena.

Z omejitvijo obratovanja trgovin ob nedeljah bi prispevali k poenotenju družbe okrog nedelje kot dneva počitka ter nedeljo v družbi njihovih najbližjih omogočili več kot 100.000 ljudem. Ko to družinsko vrednoto tehtamo s poslovno svobodo trgovin do nedeljskega obratovanja, se vendarle tehtnica nagne na stran vrednote družine. Družina je temelj, na katerem je naša družba zgrajena. In le če bo ta temelj trden, bosta lahko dolgoročno delovala slovenska družba in slovensko gospodarstvo.

V DZ smo konec septembra sprejeli novelo zakona o trgovini, po kateri trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo smele več poslovati. Izjema so manjše prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih in v bolnišnicah ter tudi druge manjše prodajalne, če bodo v njih na dela proste dni stregli kupcem lastniki sami ob pomoči študentov in upokojencev.
Novela zakona je tako sprejeta, zakon stopi v veljavo 24. 10. 2020.

Aleksander Reberšek