Občina Vransko je v torek, 5. junija 2024, v Kulturnem domu Vransko pripravila posvet z naslovom Preprečevanje in povračilo škode od in na divjadi.

Po uvodnem pozdravu županje Nataše Juhart so besedo prevzeli vabljeni gostje z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sašo Novinec in mag. Urška Srnec z Direktorata za gozdarstvo in lovstvo – Sektor za lovstvo ter inšpektor za lovstvo Blaž Križnar z Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Predstavnika direktorata sta zbranim predstavila pravni okvir škod od divjadi. V uvodu sta najprej predstavila veljavno zakonodajo, nato sta zbrane seznanila z vrstami škode od divjadi. Te se odražajo na premoženju, na zdravju ljudi, na divjadi, škoda pa se lahko povzroča tudi z izvajanjem lova. Škodo lahko preprečujejo tako pravne kot fizične osebe. Vsak lastnik mora kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje. Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, kjer so lovišča, so imetniki dolžni uporabljati tudi ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih priskrbijo upravljavci lovišč, ter izvajati ostale predpisane ukrepe. Ker škoda nastaja kljub omenjenim ukrepom, lahko oškodovanec od upravljavca lovišča zahteva ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnje škode. Nimajo pa lastniki oziroma uporabniki zemljišč pravice do povrnitve škode, če upravljavcu zemljišča ne dovolijo zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovirajo, ne dovolijo lova, poškodujejo ali odstranijo lovske objekte.

Za preprečitev resne škode na premoženju in v interesu zdravja ljudi ter javne varnosti lahko ministrstvo podaljša lovno dobo ali dovoli dodaten odstrel z izrednimi dovoljenji.

V primeru, ko je škoda na kmetijskih in gozdnih kulturah že storjena, mora oškodovanec v roku treh dni, ko je škodo opazil, le-to pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca. Slednji v osmih dneh opravi ogled, nato pa se z oškodovancem dogovorita o višini škode. Če do sporazuma ne pride, oškodovanec v roku 15 dni pošlje pisno prijavo škode komisiji, določeni s strani ministrstva, ki mora opraviti ogled. Tričlanska komisija odloča z večino glasov. V njej sodeluje tudi lovski inšpektor, ki pa nima pravice glasovanja. Če se oškodovanec tudi s komisijo ne strinja, lahko v roku treh let od nastanka škode vloži tožbo.

Na nelovnih površinah (površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov; naselja in zaselki; parki in pokopališča; z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu in parkljasti divjadi, ograjeni vrtovi, nasadi, drevesnice; ograjeni industrijski in drugi objekti; obore (razen lovne); otroška in športna igrišča, sprehajališča, kopališča; površine, kamor dostop ni dovoljen; javne ceste, proge) je oškodovanec dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh pisno prijaviti pooblaščencu, ki ga določi minister. Ta v osmih dneh opravi ogled in nato z oškodovancem skleneta sporazum o višini odškodnine. Če sporazuma ne dosežeta, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode na MKGP. Če se ne strinja z odločitvijo, lahko v treh letih od nastanka škode vloži tožbo.

Za od divjadi povzročeno škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah je oškodovanec upravičen do odškodnine:

- za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo,

- za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo,

- za pokončano ali poškodovano domačo žival,

- za ostale vrste škode, ki jih ureja zakon, v višini, ocenjeni s strani izvedenca ustreznega področja.

Inšpektor za lovstvo je v nadaljevanju med drugim (še enkrat) izpostavil:

›        del zakonskih določil, ki jih nadzira lovska inšpekcija:

•       2. odstavek 53. člena ZDLov-1 – Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerih je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča, in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.

•       1. odstavek 56. člena ZDLov-1 – Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.

•       2. odstavek 56. člena ZDLov-1 – Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.

›        vsebino koncesijske pogodbe, ki jo morajo izpolnjevati upravljavci lovišč v povezavi s škodami:

   7. člen

•       izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi,

•       ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi,

•   zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč,

•       komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo,

•       poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva

       ter možnostjo, da se lahko:

•       začasno ustavi ali odredi odstrel posamezne vrste divjadi iz razlogov, določenih v prvi ali drugi alineji prvega odstavka 42. člena ZDLov-1, ki ga izvrši upravljavec lovišča;

•       odredi v nujnih primerih začasne ukrepe za preprečitev škode od divjadi in na divjadi. 

    1. odstavek 42. člena

    Izredni poseg se izvede v naslednjih primerih:

•       da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;

•       zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje.

Navzoči občani so se vključili v razpravo in izpostavili željo po boljši komunikaciji med njimi (oškodovanci) in upravljavci lovišč. V primeru nejasnosti se lahko obrnejo na pristojnega lovskega inšpektorja Blaža Križnarja po e-pošti: blaz.kriznar@gov.si ali na telefonsko številko: 01 830 98 44.

Občinska uprava