Kaj o onesnaženju cest pravijo predpisi?
Onesnaženje cest obravnava Zakon o cestah. Če povzamemo: na eni strani prepoveduje nanašanje zemlje in blata na ceste, po drugi strani pa postavlja zahteve po takojšnji odstranitvi s ceste, če do onesnaženja pride. Preden se vključi v promet s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiščne površine, npr. njive ali travnika, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Blato, zemljo, listje, gnoj itn. je potrebno takoj odstraniti s ceste, če pa to ni mogoče, je onesnaženi del ceste potrebno predpisano označiti in obvestiti vzdrževalca ceste, da poskrbi za odstranitev ovire. V praksi to pomeni, da je potrebno cesto očistiti vsakič, ko s koles pade zemlja, blato, listje itn. Zagrožena globa za to kršitev je 1.000 evrov.
Kaj lahko storimo?
Pri jesenskem spravilu pridelkov se onesnaženju praktično ni mogoče izogniti. Truditi se moramo, da se kar najbolj približamo zahtevam predpisov, predvsem pa poskrbeti, da ne pride zaradi zemlje na cesti do nesreče. Nujno je, da se pred onesnaženi del ceste postavi varnostni trikotnik, ki bo druge udeležence opozoril, naj vozijo predvidno in naj bodo pozorni na oviro na cesti. Cesto je potrebno očistiti čim prej, najpozneje pa pred nočjo. Nesprejemljivo je, da je zjutraj cesta še vedno polna zemlje, blata, nanošenega nanjo prejšnji dan. V teh primerih je nevarnost za nesrečo največja, kajti tudi če ne pade dež, bo cesta mokra od rose in hitro lahko nastane drsalnica. Če delo poteka ves dan, je potrebno cesto očistiti tudi večkrat. Večina kmetov seveda nima priključka – krožne metle za čiščenje cest, zato si lahko pomagamo s planirnimi deskami na traktorju, sprednjim nakladalnikom in seveda lopatami za sneg. Vsekakor bo ta napor cenejši, kot pa če bo cesto na poziv policije ali prometnega inšpektorja očistil vzdrževalec ceste, račun pa izstavil povzročitelju onesnaženja.
Koliko stran od ceste lahko orjemo?
Zakon o cestah pravi, da je prepovedano orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Pri tem je potrebno povedati, da zakon definira cestni svet tudi kot zemljišče v razdalji do 2 metra od cestnega telesa, ki pa zajema samo cestišče, bankine in brežine. Zagrožena globa za kršitev je 1.000 evrov. Praviloma bi moral biti cestni svet odmerjen in označen z mejniki, kar pa je prej izjema kot pravilo in številni lastniki niti ne vedo, kjer so meje njihovih parcel in kje se začne cestni svet.
Kako ravnati, ko pride policija ali redar?
Večinoma onesnaženo cesto policiji ali prometnemu inšpektoratu prijavijo drugi udeleženci v prometu, posebej v bližini mest in večjih krajev. In policist ali inšpektor mora reagirati na prijavo. Priporočamo, da z njimi ne razpravljate po nepotrebnem in takoj začnete čistiti cesto. V vsakem primeru bo to najcenejše. Če boste prejeli plačilni nalog za globo, pa imate osem dni časa, da razmislite o pritožbi oz. zahtevku za sodno varstvo.
Marjan Dolenšek, KGZS – Zavod Ljubljana
(članek je bil prvotno objavljen v glasilu
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Zelena dežela, št. 165 (april 2021))
