Podnebne spremembe pogosto imenujemo tudi klimatske spremembe, gre za pojav spreminjanja podnebnih razmer na celi Zemlji ali na posameznem območju. Gre za opazovanje sprememb v daljšem časovnem obdobju, ki so posledica človeških dejavnosti.

Izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, negativno vplivajo na okolje, še posebej na podnebni sistem. Posebno velik problem predstavlja izgorevanje fosilnih goriv, ki povečuje koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju ter povzroča učinek tople grede. Vsoto vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih človek, država, organizacija, dogodek ali proizvod povzroča neposredno ali posredno, imenujemo ogljični odtis. Ogljični odtis lahko ločimo na neposredni odtis, ki nastane zaradi porabe energentov, prometa in električne energije, ter na posredni odtis, ki nastane kot posledica izpustov, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu dobrin, ki jih uporabljamo.

Posledice segrevanja ozračja so: segrevanje voda, taljenje snega, intenzivnejše padavine, daljša sušna obdobja in drugi ekstremni dogodki, ki neugodno vplivajo na življenjske razmere.

Ko opazujemo dogajanje okoli sebe, se zdi skoraj nemogoče, da bi lahko sami kaj spremenili in zato pogosto zamahnemo z roko in preslišimo opozorila strokovnjakov. Velike spremembe so pogosto sestavljene iz drobnih sprememb in če vsak izmed nas ravna vsaj malo bolj okolju prijazno, lahko s skupnimi močmi naredimo veliko za naš planet.

Svoj ogljični odtis lahko zmanjšamo!

Vsaj del hrane lahko pridelamo sami. Če živimo v bloku ali pa imamo pri hiši malo prostora, lahko razmislimo o najemu vrta. Manj običajna, pa vendar zelo priročna možnost je, da nekomu, ki že ima svoj vrt, ponudimo pomoč pri skrbi za vrt, v zameno za opravljeno delo si pridelek razdelimo. To je hkrati tudi odlična priložnost za učenje in medgeneracijski prenos znanja. Manjši vrt si lahko omislimo tudi na balkonu ali okenski polici in sami pridelamo zelišča, jagode, solato …

Kupujemo lokalno pridelano sezonsko hrano, saj je to zdravju in okolju prijazna izbira. Pri vzgoji lokalne hrane se praviloma uporablja manj pesticidov in antibiotikov in se bolj smotrno ravna z naravnimi viri (voda, tla, energija), kar še posebej drži, če je hrana pridelana sonaravno.

Načrtujmo svoje obroke! Tako poskrbimo, da jemo svežo in zdravo hrano ter zmanjšamo količino zavržene hrane. Če ostanke odlagamo na kompost, bomo z njim lahko obogatili prst na svojem vrtu.

Reciklirajmo in ponovno uporabimo! Namesto da predmet zavržemo, ga lahko poizkusimo popraviti ali pa mu podarimo novo življenje, npr. v staro vedro lahko posadimo medovite rastline in z njim privabimo opraševalce na svoj vrt. Predmete, ki so še uporabni, pa jih ne potrebujemo več, lahko zamenjamo za tiste, ki jih potrebujemo ali pa jih podarimo. Nakup novih predmetov v trgovini lahko nadomestimo z obiskom centrov ponovne uporabe.

Uporabljajmo vrečke za večkratno uporabo! Če v svoj nahrbtnik ali torbo, ki jo redno uporabljamo, shranimo vrečko za večkratno uporabo, se izognemo potrebi po nakupu vrečke in s tem prispevamo k manjši količini odpadkov. Če med delom običajno prevzamemo malico v stiroporni embalaži, lahko ob naslednjem obroku prinesemo svojo posodo. Prav tako je smiselno, da s seboj vedno nosimo stekleničko za vodo.

Poizkusimo zmanjšati število kilometrov, ki jih opravimo z avtomobilom tako, da združimo različne opravke, se po opravkih odpravimo peš ali s kolesom. Z malo načrtovanja lahko uporabimo javni prevoz in se izognemo težavam s parkiranjem, čas med vožnjo pa lahko izkoristimo za branje, poslušanje glasbe …

V Svetovalnem centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja v prihodnjem letu pripravljamo brezplačna predavanja in delavnice, na katerih boste lahko izvedeli veliko o sonaravnem vrtnarjenju,  pomenu lokalno pridelane hrane ter o posledicah spreminjanja podnebja. Vabimo vas tudi, da všečkate našo Facebook stran, da boste sproti obveščeni o dogajanju pri nas.

Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja