Jesen življenja je lahko prav lepa. Včasih ji zagode bolezen ali pa osamljenost. Za starostnika smo takrat v domu ljudje, ki mu lahko pomagamo. Poskrbimo, da so naši stanovalci čisti, siti, urejeni in jim je prijetno. V Zavodu sv. Rafaela stanovalcem nikdar ni dolgčas. Poleg raznih občasnih dejavnosti si čas krajšamo ob vsakodnevnih ali tedenskih aktivnostih.

Ob telovadbi pretegnemo ude in se razmigamo. Eni so ob tem bolj, drugi manj uspešni. Marsikdo pride na telovadbo le zaradi balonanja, ki sledi ob koncu. Takrat se v stanovalcih prebudi radoživost duha, ko so se skupaj z vnuki podili za žogo.

Zelo radi se pogovarjajo. Pa ne kar tja v tri dni. O kakšni posebni temi. Pri tem se spominjajo otroških dni ... Ko je doma zadišalo iz krušne peči, kako so gazili po snegu do kolen, se podili po travniku, v šoli menjali svojo malico zmalico sošolca iz bogatejše družine, torej boljšo malico. Tako prisrčno jih je poslušati. Človek se v mislih kar preseli v njihov čas.

Ker pa so navajeni prijeti za kuhalnico, včasih tudi kaj skuhamo. Posladkali smo se ob palačinkah, ocvrli bezeg, pripravili kvašene rogljičke, slastno testeninsko solato. Tisti z bolj okornimi rokami so bolj opazovalci in jedci, ostali pa pridno pomagajo pri nastajanju dobrot.

Za krajšanje časa si ogledamo film. Pa ne teh modernih o streljanju in čaranju, ampak tiste pristne, domače, slovenske, starejšega datuma. Brez podnapisov. S svojim obiskom in prebiranjem knjig nas enkrat mesečno razveseli tudi knjižničarka iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Čas ob prebiranju knjig in pogovoru mine hitreje.

Ker vsi stanovalci niso vozili avtomobila in so s tem bili prikrajšani za odkrivanje lepot Slovenije, imamo skupino Potujemo po Sloveniji. Ob tem spoznavamo krasote naše čudovite dežele.

Veseli smo, kadar nas z obiskom počastijo prostovoljčki OŠ Vransko - Tabor. Skupaj kaj izdelujemo, kramljamo in se imamo lepo. Nekaterim stanovalcem občasno že ponagaja spomin. V ta namen imamo tudi urico za urjenje spomina. Takrat se pogovarjamo o preprostih rečeh, računamo, razmišljamo o preteklih dogodkih. Napačnim odgovorom se ne posmehujemo.

Pravijo, da je vsak svoje sreče kovač. Stanovalci svojo srečo preverjajo ob igranju tombole. Zmagovalec v dar prejme drobno pozornost. Vsi stanovalci nimajo televizije ali časopisa. Zato občasno preberemo časopis in smo na tekočem, kaj se dogaja po Sloveniji in širnem svetu.

Kot lahko berete, se življenje, ko starostnik prestopi prag doma, ne konča. Nekateri šele takrat začnejo živeti. Imajo možnost početi stvari, za katere jim je včasih zmanjkalo časa ali pa preprosto niso imeli denarja zanje. Pa vendar imamo zaposleni željo, da bi stanovalcem radi podarili še več časa in raznolikih dejavnosti. V kolikor imate čas, predlog ali idejo, bomo zelo veseli vašega obiska in pomoči. Pridite in postanite naš prostovoljec.