PROCES PRIPRAVE OCPS SE PRIBLIŽUJE SKLEPNI FAZI
Proces priprave Občinske celostne prometne strategije (OCPS) se počasi preveša v zaključno fazo. Skozi dosedanje aktivnosti sta bili poleg rednega sodelovanja ožje delovne skupine izvedeni dve delavnici s predstavniki širše delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov ključnih deležnikov z različnih področij (šolstva, gospodarstva, zdravstva ter drugih področij), dve javni razpravi, namenjeni širši javnosti, ter izvedena obširna analiza obstoječega stanja. O procesu izdelave in zanimivih dejstev o uporabi prometa med občani je bila v novembru odprta javna razstava v prostorih Občinske knjižnice.
Skozi dogodke je bila definirana vizija OCPS, rangirani strateški nacionalni cilji, analizirano obstoječe stanje in prepoznani ključni izzivi in priložnosti, ki nas čakajo v prihodnosti. Če bomo želeli doseči zastavljene ciljne vrednosti s področja zmanjševanja motornega prometa in povečanje uporabe trajnostnih oblik mobilnosti, bomo glede na trenutno stanje uporabe morali korenito spremeniti miselnost o smotrnosti uporabe avtomobila in se osredotočiti na uporabo trajnostnejših načinov.
OBLIKOVANJE VIZIJE IN RANGIRANJE STRATEŠKIH CILJEV
Na prvi delavnici širše delovne skupine je bil na podlagi vrednot, pomembnih za nadaljnji razvoj prometa v občini, oblikovan nabor različnih vizij za občino Vransko. Iz nabora vseh vizij je ožja delovna skupina zasnovala vizijo, ki temelji na vrednotah in željah za razvoj prometne infrastrukture v prihodnjih letih. Na njeni podlagi so bili kasneje rangirani nacionalni strateški cilji. Vizija OCPS Vransko se glasi:
"Občina Vransko si bo prizadevala za trajnosten in vključujoč razvoj, ki postavlja kakovost življenja, varnost in povezanost prebivalcev v ospredje. Zgradili bomo infrastrukturo, ki bo omogočala varno, učinkovito in okolju prijazno mobilnost, predvsem pa spodbujala aktivne oblike gibanja, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza.
Stremeli bomo k dostopnim in potrebam vseh generacij prilagojenim javnim storitvam. Skupna prihodnost bo temeljila na povezovanju naselij znotraj občine ter izboljšanju dostopnosti širše regije. Občina bo skušala biti zgled trajnostnega in dolgoročno načrtovanega okolja, kjer mobilnost, varnost, dostopnost oblikujejo občino Vransko kot prijazno za življenje in delo."
Predlagana vizija in cilji so bili v začetku jeseni predstavljeni na javni razpravi, kamor so bili vabljeni vsi občani.
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
V nadaljevanju je bila izvedena analiza obstoječega stanja, ki je vključevala analizo obstoječega gradiva s področja prometa in prostora, izvedbo terenskih ogledov, anket med prebivalci, šolarji in izbranimi zaposlovalci, štetje prometa, intervjuje s predstavniki ključnih deležnikov ter predloge in pobude občanov, ki so jih naslovili na posebej za namen OCPS javno objavljen e-naslov. Skozi navedene aktivnosti smo pridobili podatke o potovalnih navadah občanov, prometnih obremenitvah občinskih in državnih cest ter o obstoječi problematiki na področju prometa v občini. Izsledki analize so bili javnosti predstavljeni na drugi javni razpravi v mesecu oktobru.
Izsledki opravljenih analiz anket kažejo na nezavidljive trende uporabe mobilnosti:
· Splošna javnost: 90,0 % jih v službo potuje z avtomobilom, ostalih 7,0 % na trajnejši način (JPP, kolo, peš); v središče Vranskega jih z avtomobilom potuje kar 63 %, do trgovin/storitev v bližnji okolici jih kar 73 % potuje z avtomobilom, kljub temu da je do teh trgovin/storitev 36 % sodelujočih oddaljenih manj kot 2 km in 40 % med 2 in 5 km.
· Ankete med zaposlovalci: 84,2 % zaposlenih na delo potuje samostojno z avtomobilom in 2,6 % kot sopotniki. JPP jih za ta namen uporablja le 2,6 %, pri čemer jih je dobrih 31,5 % od službe oddaljenih manj kot 5 km.
· Osnovnošolci: 40,8 % tretješolcev, 47,9 % petošolcev in 26,3 % sedmošolcev je v šolo pripeljanih z avtomobilom.
Razlogov za skromno uporabo trajnostnih načinov potovanja je več, od reliefne značilnosti občine, pomanjkanja varnih in udobnih površin za pešce in kolesarje (tudi zaradi velikega števila tovornega prometa), odsotnosti ali slabe frekventnosti JPP, časovne ugodnosti idr.
PREDNOSTNI IZZIVI, PRILOŽNOSTI TER IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE CILJNIH VREDNOSTI IN UKREPOV
Analizi obstoječega stanja je v oktobru sledila druga delavnica širše delovne skupine, na kateri so bili prepoznani ključni izzivi in priložnosti na področju prometa ter opredeljene ciljne vrednosti in strateška vodila.
Med izzivi so izpostavljene slabe potovalne navade anketirancev (nizka uporaba JPP), preveč izpostavljen pomen klasičnega prometnega načrtovanja (ceste, parkirišča – še posebej trško jedro), pomanjkanje površin za pešce in kolesarje izven naselja Vransko in optimizacija obstoječih površin (širine, dostopnost za gibalno ovirane, starše z vozički …). V občini bi bila potrebna optimizacija javnega potniškega prometa, kar bi pripomoglo k razvoju vzporednih storitev (udobna infrastruktura, parkirišča za kolesarje, nadgradnja linij JPP …), kar bi moralo biti podprto z izobraževalnimi in informacijskimi vsebinami s področja trajnostne mobilnosti.
Med priložnostmi so bile navedene:
- Nadgradnja obstoječe infrastrukture za pešce (označevanje varnih poti, urejanje prehodov …).
- Dograjevanje infrastrukture za pešce in kolesarje s poudarkom na zagotavljanju zveznosti in povezovanju zalednih naselij ter zagotavljanju privlačnosti.
- Prilagojenost infrastrukture osebam z zmanjšano mobilnostjo.
- Vzpostavitev podporne infrastrukture (opremljanje površin za pešce s sodobno urbano opremo, informacijsko podporo, postavitev parkirišč za kolesa …).
- Ozaveščanje vseh starostnih kategorij prebivalstva o pomenu trajnostne mobilnosti in
- Izkoriščanje potencialov JPP.
Navedeno je bilo razporejeno v stebre, vključujoč predvidene ključne cilje, ki bodo kasneje vključeni v akcijski načrt OCPS, kot sledi:
Steber HOJA: „Ustvarjanje privlačnega in varnega omrežja pešpoti, ki hojo spodbuja kot trajnosten, zdrav in dostopen način mobilnosti za vse generacije. S tem bomo prebivalcem in obiskovalcem omogočili kakovostno ter okolju prijazno mobilnost, ki povezuje naselja znotraj občine, hkrati pa prispeva k povezanosti skupnosti“
1. cilj: Povečanje uporabe hoje za opravljanje najpogostejših poti znotraj 2 kilometrov (obisk središča občine) za 5 % do 2031 glede na leto 2024. Trenutno delež znaša približno 27,5 %.
2. cilj: Povečanje prihodov v šolo peš (5–7. razred) za 10 % do 2031 glede na leto 2024. Trenutno delež znaša 10–14 %.
3. cilj: Dograditev površin za pešce v dolžini vsaj 0,5 km glede na leto 2024 do leta 2031.
4. cilj: Umestitev dodatnih infrastrukturnih ukrepov za izboljšanje varnosti na območjih z večjo prisotnostjo pešcev (prehodi za pešce, javna razsvetljava, hitrostne ovire, prikazovalniki hitrosti), vsaj 1 ukrep letno.
5. cilj: Zagotavljanje 100 % prilagojenosti infrastrukture za gibalno ovirane osebe do leta 2031.
6. cilj: Izvedba vsaj 2 informativno promocijskih kampanj s področja hoje letno.
7. cilj: Postavitev vsaj 5 kosov informacijske infrastrukture (usmerjevalne table do pomembnejših interesnih točk) do leta 2031.
Steber KOLESARJENJE: „Razvoj infrastrukture za kolesarjenje, ki omogoča in spodbuja kolesarjenje kot trajnostno, zdravo in okolju prijazno obliko mobilnosti. Z vzpostavitvijo kolesarskih povezav med naselji znotraj občine ter povezavami v širšo regijo bomo krepili povezanost skupnosti, zmanjšali odvisnost od motornega prometa ter prispevali k ohranjanju našega okolja.“
1. cilj: Povečanje uporabe kolesa za opravljanje poti do storitev v občini (znotraj 2 km) za 5 % do 2031 glede na leto 2024. Trenutni delež znaša približno 10 %.
2. cilj: Povečanje uporabe kolesa za pot v šolo za 3<% do 2031 glede na leto 2024. Trenutni delež znaša od 0 %.
3. cilj: Dograditev/označitev kolesarskega omrežja v dolžini vsaj 1 km glede na leto 2024 do leta 2031.
4. cilj: Umestitev dodatnih infrastrukturnih ukrepov za izboljšanje udobja in varnosti (parkirišča, nadstrešnice, servisna stojala ...), vsaj 3 ukrepi do leta 2031.
5. cilj: Vzpostavitev sistema izposoje javnih koles KolesCE z vsaj 1 postajo do leta 2031.
6. cilj: Izvedba vsaj 2 informativno promocijskih kampanj s področja kolesarjenja letno.
7. cilj: Postavitev vsaj 3 kosov informacijske infrastrukture (karte, usmerjevalne table do pomembnejših interesnih točk ...).
Steber JPP: »Spodbujanje povečanja uporabe javnega potniškega prometa z izboljšanjem dostopnosti postajališč, informiranjem občanov o spremembah in novostih na področju JPP, predvsem pa z aktivnim sodelovanjem s ključnimi deležniki. Vse s ciljem zagotavljanja boljše kakovosti in izkoriščenosti storitev.«
1. cilj: Zagotavljanje 100 % prilagojenosti postajališč JPP za gibalno ovirane osebe do leta 2031.
2. cilj: Povečanje uporabe JPP za opravljanje najpogostejših poti za 5 % do 2031 glede na leto 2024. Trenutno je delež do 0 %.
3. cilj: Izvedba vsaj 2 informativno promocijskih kampanj letno o JPP.
4. cilj: Izgradnja vsaj 1 para avtobusnih postajališč ob regionalnih cestah do leta 2031.
Steber OSEBNI MOTORNI PROMET: »Optimizacija motornega prometa z zmanjševanjem njegovega obsega in vplivov, s spodbujanjem potovalnih navad ter preusmerjanjem na trajnostne oblike mobilnosti, obenem pa zagotavljanje varnega in učinkovitega pretoka tam, kjer je to potrebno.«
1. cilj: Zmanjšanje uporabe avtomobila za opravljanje najpogostejših poti za 10 % do 2031 glede na leto 2024. Trenutno deleži znašajo do 72,7 % (storitve v občini).
2. cilj: Zmanjšanje uporabe avtomobila za samostojno opravljanje poti na delo za 10 % do 2031 glede na leto 2024. Trenutno delež znaša do 89,4 % (javne ankete) oz. 82,1 % (anketa zaposlovalci).
3. cilj: Preureditev vsaj 1 odseka ceste znotraj naselja Vransko za potrebe zagotavljanja prometne varnosti vseh udeležencev do leta 2031.
4. cilj: Zmanjšanje letnega števila prometnih nesreč na regionalnih cestah do 2031 za 10 % glede na letno povprečje 2014–2023. Trenutno povprečje znaša 35,3 nesreč na leto.
5. cilj: Gradnja vsaj 1 ukrepa prometne infrastrukture, ki pripomore k razbremenitvi urbanih jeder (parkirna politika).
Občina Vransko in izdelovalci OCPS se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste sodelovali v procesu priprave tega strateško pomembnega dokumenta.
Zapisala Neža Jurko.





