Kdo zná
noč temno
razjásnit, ki tare duha!
Kdo vé
kragulja odgnati, ki kljuje srce
od zora do mraka, od mraka do dné!
Kdo učí
izbrisat 'z spomina nekdanje dni,
brezup prihodnjih oduzét spred oči,
praznôti ubežáti, ki zdánje morí!
Kako
bit óčeš poet in ti pretežkó
je v prsih nosít al pekel, al nebo!
Stanu
se svojega spomni, tŕpi brez miru!
(France Prešeren: Pevcu)
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
V teh dneh, ko pomlad že narahlo trka na vrata, je med nas že prišel Valentin, ki ima ključ od korenin. Narava se je začela prebujati in zeleneti. Počasi vse brsti, cveti, sonce nas greje vedno topleje in tudi ptice nas razveseljujejo z vedno bolj živahnim petjem. Pomlad nam res ponuja toliko lepega, vse se zgodi samo od sebe, le za hip se moramo ustaviti in uživati.
Februar je minil v znamenju kar nekaj dogodkov. Resnih, kulturnih, šaljivih, glasbeno obarvanih in zabavnih. Začeli smo s kulturnim praznikom, ki je bil skupaj z Občino v domeni OŠ Vransko-Tabor. Mentorji in učenci se ob proslavah vedno znova izjemno potrudijo, da dobi praznik res tisti pravi pomen, in škoda bi bilo, da bi bilo njihovo ustvarjanje širši javnosti (občanom) skrito. Skupaj smo se dogovorili o glavnih podrobnostih, ostalo pa prepustili domišljiji mentoric na osnovni šoli. Ker so nam napovedale več kot sto nastopajočih učencev, smo prireditev iz kulturnega doma prestavili v športno dvorano. Proslava je bila enkratna, dvorana polna in vsi obiskovalci smo bili deležni res čudovitega, s kulturo, plesom, besedo in glasbo prežetega večera. Gospe ravnateljici, mentoricam, vsem drugim skritim akterjem in seveda vsem nastopajočim osnovnošolcem res iz srca iskrena hvala za čudovit večer. Piko na »i« sta dogodku zagotovo dodala tudi letošnji slavnostni govornik antikvar Rok Glavan in naš kulturno navdahnjen kantavtor Adi Smolar, ki je s pevsko spremljavo osnovnošolskega zbora svojo pesem še dodatno oplemenitil.
Kultura ni le kulturni praznik enkrat na leto, ni le lepo napisana beseda, temveč je vsakdanje življenje, ki nas opominja, da si domovino delimo še s kom. Prav je, da za dobro sožitje tudi sami poskrbimo.
Kulturno je biti kulturen. Vsak dan s preprostimi besedami prosim, hvala in oprosti. Povsod naj bodo z nami. Ni važno, ali si otrok ali odrasel, ali si v šoli ali v službi, ali si na ulici ali v ustanovi … Pomembno je, da dobijo v našem življenju pravo mesto in smisel. Besede so morda res preproste, a jih izgovoriti in iskreno misliti ni čisto enostavno. Česar se naučimo že v mladosti, nam gre veliko bolje od rok v zrelih letih in starosti. Ravno sedaj, v postnem času, se lahko ne le odpovemo alkoholu in raznim razvadam, pač pa se zavestno skušamo izogibati slabim odnosom in se vsak dan sproti trudimo, da bomo dobri do sebe in do drugih. Možnosti je ogromno in prav v vztrajnosti je največja moč.
Ker je pomembno, da se pogovarjamo in družimo, vas ponovno prijazno povabim na Županjino urico vsako tretjo sredo v mesecu med 16. in 17. uro. Namenjena je vsem vam, da sproščeno in kulturno poklepetamo ob kavi ali čaju in ob tem morda razčistimo tudi kakšno novico/resnico/neresnico s terena in »terena«.
Veselim se vašega obiska in vas lepo pozdravljam.
