Podatki mednarodnega poročila raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) so pokazali, da se Slovenija po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh lestvice 45 držav, vključenih v raziskavo. Mladostniki iz Slovenije namreč po uporabi konoplje kadarkoli v življenju in po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav.

Po podatkih mednarodnega poročila je v vseh sodelujočih državah v povprečju 13 % 15-letnih mladostnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, med fanti v povprečju 15 % in med dekleti v povprečju 11 %. Podatki za Slovenijo so nad mednarodnim povprečjem, saj je pri nas že kdaj v življenju konopljo uporabilo 21 % mladostnikov, in sicer  22 % 15-letnih fantov in 19 % 15-letnih deklet. Ta podatek Slovenijo uvršča na sedmo mesto med 45 državami, vključenimi v raziskavo.

Mladostniki iz Slovenije presegajo mednarodno povprečje tudi po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-letnikih znaša 7 %, za Slovenijo pa 13 %.  Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se Slovenija uvršča še višje na lestvici držav, in sicer na tretje mesto, višje se uvrščata le Kanada in Bolgarija.

Eden od vzrokov za razširjenost uporabe konoplje med mladostniki v Sloveniji je tudi precejšnja dostopnost. Podatki slovenske raziskave HBSC namreč kažejo, da je polovica 15-letnikov ocenila, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko.

»Uporaba konoplje v obdobju mladostništva je škodljiva. Raziskave so namreč pokazale, da kanabinoidi pri otrocih in mladostnikih vplivajo na razvoj tistega dela možganov, ki je zadolžen za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev (npr. pri računanju). Pri redni uporabi se te sposobnosti zmanjšajo, še posebej pri tistih, ki so začeli uporabljati to drogo pred 18. letom starosti,« je povedala Ada Hočevar Grom z NIJZ. Uporabo konoplje pri otrocih in mladostnikih nekatere raziskave povezujejo tudi s slabšim učnim uspehom in predčasno opustitvijo šolanja. Poveča se tudi tveganje za uporabo drugih drog in zasvojenosti.

Andreja Drev z NIJZ pa je dodala: »Da bi bilo nujno, glede na podatke o razširjenosti in precejšnji dostopnosti konoplje med mladostniki, po vsej državi zagotoviti dostopnost do različnih preventivnih aktivnosti, s pomočjo katerih pri mladostnikih krepimo različne socialne, čustvene in vedenjske veščine, ki pripomorejo k sprejemanju zdravih in varnih odločitev. Po drugi strani pa tudi preventivne programe, kot je npr. hitra intervencija, s pomočjo katerih mladostniku pomagamo ob zaznavi težav. Hkrati so nujni tudi ukrepi za zmanjševanje dostopnosti. Mladostnikom je treba zagotoviti okolje, ki jim bo omogočalo zdrave izbire, tudi pri odločitvah glede drog.« Da so dobro načrtovani preventivni ukrepi lahko izredno uspešni, priča Islandija, kjer so uspeli precej znižati odstotek mladostnikov, ki uporabljajo psihoaktivne snovi.