Približuje se konec na glavo obrnjenega leta 2020. V našem zavodu smo se letos marsikaj novega naučili, vendar smo se marsičemu tudi odrekli. Še čez mnoga leta se bomo tega obdobja spominjali kot enega izmed bolj napornih, tako za stanovalce kakor za zaposlene. Na drugi strani pa smo se trudili po najboljših močeh in smo lahko ponosni, da smo ga preživeli.

Verjetno si v začetku leta nihče ni predstavljal, koliko litrov razkužila in mask bomo porabili do danes ter kakšna odrekanja nas čakajo. Predvsem je bil nov način življenja in razmišljanja težek za naše stanovalce. V skrbi za druge smo se skupaj učili, kako si pravilno umiti in razkužiti roke, kako pravilno nosimo masko. Zelo pomembno je bilo ohranjanje osebnih stikov s svojci prek obiskov, ki smo jih zagotavljali v fizični obliki ter v neomejenem časovnem obsegu, ves čas, ko je bilo to možno. Stanovalci so potrpežljivo prenašali ukrepe (in jih še), dneve brez obiskov njihovih najdražjih smo nadomeščali z videoklici. V tem času so naši stanovalci postali že pravi tehnološki mojstri na telefonih, saj so tako lahko svojim domačim pomahali, jih pozdravili, od najdražjih pa je bila pomembna tolažba, spodbudne besede in pozitivne misli. Naši stanovalci so tako lahko v času omejenih obiskov videli svoje partnerje, otroke, vnuke, tudi pravnuke. Vsakodnevno prejemamo pakete za naše stanovalce z raznimi dobrotami od doma. Vedno znova nam pogrejejo srce presenečene oči naših stanovalcev, ko odpirajo pakete in pisma svojih najdražjih, ko jih vidijo in slišijo preko telefona. Predvsem pa nam je leto 2020 odvzelo veliko skupnih trenutkov ob aktivnostih, ob telovadbi, skupna druženja, piknike in pomembne trenutke s svojci, kar pa naši stanovalci najbolj pogrešajo. Še enkrat znova se je izkazalo, da znamo v težkih časih delovati zelo povezano, potrpežljivo in da za dobro naših stanovalcev zmoremo marsikaj.

Upamo, da nam veseli december pričara čim več lepih trenutkov ter iskrice v očeh. V zadnje dni leta se podajamo optimistično ter ga zaključujemo z mislijo, ki vedno znova pride na površje ob vseh materialnih dobrinah, za katerimi se ženemo tako ali drugače – da je človeška toplina tista, ki nas osrečuje. S hrepenenjem čakamo trenutke, ko se bodo stanovalci zopet lahko brezskrbno objeli s svojimi domačimi. V novo leto se podajamo z upanjem, da nas čakajo lažji dnevi, obenem pa smo ob koncu leta bolj opremljeni in pripravljeni za nove izzive. 

Odbije polnoč in leto mine.
Podarja izkušnje, uspehe, spomine.
Odbije polnoč, poti so odprte,
za upe in želje in nove načrte!

Lepe praznične dni in srečno v novem letu vam želimo.

Jerneja Lakovšek, socialna delavka Zavoda sv. Rafaela Vransko