Glede na anketo, ki jo je izvedel NIJZ od leta 2020 do 2021, je prišlo do največjega poslabšanja pri najmlajši starostni skupini anketiranih oseb. Ti so bili manj fizično aktivni, uživali so več nezdrave hrane, več so kadili in zaužili več alkoholnih pijač kot pred pandemijo. Prav tako se je pri najmlajših najbolj povečal čas, preživet pred različnimi zasloni. Oboje je vplivalo na povišanje telesne mase, ki je se pri mlajših od 50 let v povprečju povečala za skoraj 30 odstotkov.
Prav tako je do 25 odstotkov oseb poročalo o doživljanju vsakodnevnega stresa, predvsem v starostni skupini od 18 do 29 let; pojav stresa se je z višanjem starosti zmanjševal in bil najnižji v najstarejši starostni skupini (od 65 do 74 let). Glede na vse opisano je opaziti, da je pandemija Covid–19 poslabšala življenjski slog prebivalcev, vplivala na manj pogoste stike z osebnim zdravnikom in poslabšala duševno zdravje prebivalcev. Negativen vpliv je opazen predvsem pri mlajših prebivalcih. To kaže, da je bolezen prizadela predvsem starejše, posledice ukrepov za obvladovanje pa so imele negativen vpliv predvsem na mlajše skupine prebivalstva.
Kljub turbulentnima zadnjima letoma je večina kazalnikov za občino Vojnik ostala na podobni ravni kot pred pandemijo Covid–19, kar je precejšen uspeh. Glede na informacije, ki jih lahko razberemo iz spletne aplikacije, smo imeli v Vojniku nadpovprečen prirast prebivalstva, ki je z 11,5 promila nad slovenskim povprečjem (6,2 promila). Prav tako je v občini narasel delež aktivnega delovnega prebivalstva (66,5 odstotkov). Občina izstopa tudi pri preventivnih zdravstvenih programih Svit (69,0 odstotkov) in DORA (82,5 odstotka). Na žalost pa je bila krepko višja stopnja umrljivosti zaradi samomora, ki je znašala 32 na 100.000 prebivalcev, v državi pa 18.
Če vas zanima še več, obiščite spletno stran http://obcine.nijz.si, kjer so zbrani vsi podatki z več kot 40 različnih kazalnikov v številkah in grafih, s primerjavo po regijah, upravnih enotah ter glede na celotno državo.
Tekst: Nenad Vranešević




