Nalezljive bolezni, proti katerim v naši državi glede na veljavno zakonodajo cepimo predšolske in šolske otroke, so: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tip b (HiB), ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B, okužbe, ki jih povzročajo humani virusi papiloma (HPV). Za te skupine se stroški cepljenja krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po razpoložljivih podatkih iz leta 2014 je bilo v predšolskih obveznih cepljenjih proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s tremi odmerki cepljenih 97 odstotkov otrok na Celjskem (v Sloveniji 96,4). S prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bilo na Celjskem cepljenih 94,3 odstotka otrok (v Sloveniji 93,7); z drugim odmerkom je bilo cepljenih na Celjskem 98,3 odstotka otrok (v Sloveniji 95,8). V tretjih razredih osnovnih šol je bilo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih 97,3 odstotka otrok na Celjskem (v Sloveniji 94,3). Proti HPV okužbi je bilo v celjski regiji cepljenih 53,4 odstotka šestošolk (v Sloveniji 44,8). Proti tetanusu (običajno je to cepljenje za dijake tretjih letnikov srednjih šol) je bilo na Celjskem cepljenih 92,5 odstotka mladostnikov (v Sloveniji 89,4). Na področju preventivne zaščite s cepljenjem so na razpolago še nekatera druga cepljenja, ki so priporočljiva, a niso obvezna. Tako se je pri nas možno cepiti še proti rotavirusnim okužbam, gripi, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknemu meningitisu, noricam, pnevmokoknim okužbam, tuberkulozi, hepatitisu A, hepatitisu B, rumeni mrzlici, okužbi z respiratornim sincicijskim virusom, tifusu in steklini. Ta cepljenja so samoplačniška, v določenih primerih stroške krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali pa jih krijejo delodajalci.

»V Sloveniji je varnemu cepljenju namenjena velika skrb. Uporabljamo le kakovostna cepiva, ki gredo čez številne kontrolne postopke. S cepivom vnesemo v telo oslabljene ali uničene povzročitelje nalezljivih bolezni oziroma njihove sestavine. Cepivo seveda ne povzroči bolezni, ampak le spodbudi imunski sistem, da ta izdela zaščitna protitelesa proti povzročiteljem bolezni. Če pride cepljena oseba v stik s povzročiteljem, ga protitelesa prepoznajo in onesposobijo,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije in predstojnica na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Območne enote Celje. Nekatere od hudih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli v preteklosti zbolevali in umirali, se zaradi učinkov cepljenja in dosežene kolektivne imunosti pri nas ne pojavljajo že več let. Pa vendar dolgotrajna odsotnost bolezni ne pomeni, da v našem okolju povzročiteljev ni več – le možnosti nimajo, da bi se razširili. Pri tem je za razumevanje zaščite s cepljenjem pomembno zavedanje, da bi se ob morebitnem upadu odstotka cepljenih pojavilo tveganje za ponovno razširjanje nekaterih nalezljivih bolezni. Le če je cepljenih vsaj 90 odstotkov ciljne populacije, za zajezitev širjenja ošpic pa 95 odstotkov, lahko vzpostavimo želeno kolektivno imunost.

Dodatne informacije:

Prim. dr. Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in javnega zdravja, predstojnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območne enote Celje, Ipavčeva 18, Celje

T: 03 42 51 120

E: alenka.skaza@nijz.si

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si

www.nijz.si

Podatkovni portal NIJZ