Preiskava za potrditev diagnoze migrene žal ne obstaja, zato je postavitev diagnoze lahko dolgotrajen proces. Zdravnik opravi telesni in nevrološki pregled, ki vključuje oceno mentalnih funkcij, pregled vida, koordinacije, refleksov in občutkov, da izključi morebitne ostale nevrološke motnje. Pomoč pri postavitvi diagnoze je migrenski dnevnik, v katerega pacient vpisuje datum, čas nastopa migrene, kaj je takrat jedel, počel, ali je zaznal avro, katero zdravilo je vzel, kako hitro in v kolikšni meri mu je zdravilo pomagalo. 

SPROŽITVENI DEJAVNIKI

Na pojav migrene vplivajo mnogi dejavniki, tako zunanji kot osebni. Med hormonskimi vzroki so to menstruacija, ovulacija, nastop pubertete, menopavza, lahko tudi kontracepcija. Pomemben sprožitveni dejavnik je tudi hrana; migreno lahko sprožijo alkohol, čokolada, sir, prehranski dodatki, ki se nahajajo predvsem v predelani hrani (glutamat, aspartat), kofein, oreščki, mesni izdelki … Tudi zunanje spremembe, kot so sprememba vremena, zračnega tlaka, vlage, zemljepisnega položaja in nadmorske višine in sprememba spalnega ritma, lahko vodijo v migrenski napad. Migreno lahko povzročijo tudi senzorični dražljaji (močna svetloba, utripajoča luč, vonjave, glasen zvok) in pa nenazadnje seveda tudi stres.

ZDRAVLJENJE 

Zdravljenje je po večini simptomatsko, kar pomeni, da blažimo bolečino. V prvi vrsti posežemo po analgetikih, če ti ne pomagajo, nadaljujemo z nesteroidnimi antirevmatiki ali kombiniranimi protibolečinskimi pripravki. Naslednji korak vključuje zdravljenje s triptani, ki jih lahko imenujemo tudi antimigreniki in ki preprečujejo razširitev žil v možganih. Zdravljenje pogostih migren pa lahko vključuje tudi profilaktično terapijo, kar pomeni, da z namenom preprečevanja ali vsaj zmanjšanja pogostosti migrenskih napadov redno jemljemo določena zdravila. V ta namen uporabljamo nekatere beta blokatorje (propranolol, metaprolol, atenolol), antidepresive (amitriptilin) in antikonvulziv topiramat. Po novem pa sta v Sloveniji registrirani tudi  dve biološki zdravili (erenumab, fremanezumab), ki se aplicirata subkutano v obliki injekcij na 4 ali celo 12 tednov in zmanjšata ali preprečita pojavljanje migrenskih napadov.

DESET NASVETOV ZA BOLNIKE Z MIGRENO:

1. Izogibajte se dejavnikom, ki pri vas sprožijo migreno.

2. Vodite dnevnik migrenskih napadov. Vanj vpisujte dogajanja med napadom migrene.

3. Imejte urejen ritem spanja. Spremembe lahko sprožijo napade migrene.

4. Ukvarjajte se s športom (npr.: tek, plavanje, kolesarjenje ...).

5. Skušajte živeti urejeno in uravnoteženo.

6. Skušajte redno jesti. Nizka raven sladkorja v krvi lahko sproži migrenske napade.

7. Naučite se reči “ne”. Ne dovolite si, da bi vas prisilili delati stvari, ki jih sami ne želite.

8. Poskusite z vajami za sprostitev.

9. Ne preobremenjujte se in ne pričakujte preveč od sebe.

10. Bodite potrpežljivi. Ne pričakujte preveč prekmalu. Za uspešno 

zdravljenje je običajno potreben čas.

Tekst: Tea Kus Grilanc, mag. farm.