Zakaj gojenje špargljev?

Aljoša je po izobrazbi natakar, nad kuhinjo pa se je navdušil že v mladosti, saj pravi, da v kuhanju zelo uživa. Všeč mu je preizkušanje receptov, še raje pa skuha kakšno jed čisto po svoje. Pri kuhanju mu je zelo pomembno, kakšna živila uporablja, zato prisega na sestavine, nabrane na domačem vrtu. In ravno zaradi te želje po kakovostni, zdravi in doma pridelani hrani sta se z ženo Meto odločila, da na domači kmetiji prevzameta skrb nad šparglji. Šparglje je v Vojnik prinesel Metin oče, Marjan Kovač, in sicer leta 1989, ko je navezal stik s Primorsko. Tam so šparglji zaradi ugodnih vremenskih razmer uspevali že nekaj časa, Marjan pa je želel dokazati, da se s trdno voljo in delom, da doseči marsikaj. Tako mu je uspelo, da je bil prvi, ki je na Štajerskem gojil šparglje.

Kdaj in kako saditi šparglje?

Šparglje je treba posaditi na trajno mesto, v marcu in aprilu, z razmakom okrog 50 cm. Korenine šparglja položimo na očiščena tla in jih zastremo s kompostno zastirko ter zalijemo. Debelejša, kot je zastirka, boljši bo pridelek, saj šparglji obožujejo rodovitna tla. Tako pripravljeno zemljo in sadike pustimo pri miru vsaj tri leta. Čez leto pa je te nasade treba tudi okopavati in jih na tak način vzdrževati. Dobro vzdrževani nasadi imajo dobo 12–15 let. Šparglji družine Valek se tako razprostirajo na 30 arov zemlje v Arclinu in še na 48 arov v Novi Cerkvi. Večino dela opravita Aljoša in Meta sama, na pomoč pa jima priskoči tudi tast Marjan. Ko pa je dela preprosto preveč, so dobrodošle vsake roke, ki so pripravljene pomagati, saj je pomembno, da šparglje pobirajo sproti, hkrati pa je treba odstraniti tudi plevel, ki špargljem onemogoča rast.

Kako pa je s pobiranjem pridelka?

Šparglje nato prvič pobirajo tri leta po sajenju sadik. S pobiranjem začnejo v mesecu maju, včasih pa že tudi konec aprila, odvisno od vremena. Pomembno je omeniti tudi to, da pri pobiranju obstaja pravilo, in sicer, da prvo leto pobiranja šparglje pobiramo dva tedna, naslednje leto jih pobiramo štiri do pet tednov in nato osem tednov letno. Aljoši pri pobiranju velikokrat pomaga šestletni sin Žiga, ki je nad delom na njivi zelo navdušen. V lažja opravila vključuje tudi mlajšo hčer Klaro, saj se mu zdi pomemben stik otrok z naravo in zavedanje, da je doma pridelana hrana bolj okusna in zdrava. Tako si poleg pridobivanja delovnih navad otroci krepijo tudi imunski sistem, se gibljejo na prostem, hkrati pa kakovostno preživljajo skupni čas. Kdo ve, mogoče pa se bosta otroka nad šparglji navdušila v toliki meri, da bosta kasneje prevzela kmetijo in gojenje špargljev.

Aljoša stremi k temu, da šparglje pobira dnevno, kar se da sproti in da jih ljudem ponudi sveže, saj le tako zaužijemo vse vitamine, ki jih šparglji vsebujejo. Poleg že omenjenih antioksidantov so šparglji bogati še z vitamini (A, C, E in K), vsebujejo kalij, ki je pomemben pri uravnavanju krvnega tlaka, betakaroten in folno kislino. Zanimivo pa je tudi to, da ne vsebujejo maščob in holesterola.

Shranjevanje in priprava špargljev

Potrgani šparglji hitro venijo in izgubljajo značilen okus, zato jih je najbolje porabiti takoj. Če pa se vam zgodi, da vam ostanejo, jih je najbolje shranjevati v hladilniku. Pred shranjevanjem jih ne operite, odstranite le olesenele konce in jih postavite navpično v višji lonec, v katerega ste nalili 2 cm vode. Pokrijte jih s folijo ali vrečko in jih hranite v hladilniku do največ tri dni. Lahko pa jih tudi zamrznete in jim tako podaljšate rok uporabe do 9 mesecev.

Šparglji so primerni za praktično vse termične obdelave: kuhanje, soparjenje, dušenje, praženje in cvrenje. Špargljem najprej odrežite spodnji oleseneli del in jih nato olupite. Pražite ali kuhajte jih le nekaj minut, da ohranite čim več hranilnih snovi. Če vam je okus špargljev všeč, jih lahko z malo domišljije pripravite na mnogo načinov, enega pa vam predstavljamo tudi mi. Aljoša se je odločil, da nam bo pripravil šparglje na njemu najljubši način in mi že nestrpno pričakujemo to kuharsko mojstrovino.

RECEPT: šparglji v holandski omaki

Sestavine:

- beli šparglji

- 2 dcl polsladkega vina

- polovica čebule

- 3 stroki česna

- 1­/3 muškatnega oreščka

- klinčki

- pehtran

- 250 g masla

- 4 jajca

- sol in poper

Priprava:

V vino damo polovico čebule, česen, klinčke, muškatni orešček in pehtran ter na zmernem ognju pustimo, da zavre (pribl. 5 min). V tem času se iz vina izloči alkohol. Pripravljeno zmes pustimo, da se ohladi, nato pa jo precedimo. Medtem ko čakamo, da se vino ohladi, stopimo maslo, ločimo rumenjake od beljakov ter jih po želji/okusu solimo in popramo. Olupimo bele šparglje in jih damo kuhati. V vodo dodamo limono, 1 žlico masla in sol. Šparglje kuhamo 4–5 min, odvisno od njihove debeline.

Rumenjake nato postavimo na paro in stepamo. Postopoma dodajamo precejeno zmes iz vina, česna, čebule in začimb. Na koncu dodamo še stopljeno maslo in stepamo, dokler ne dobimo penaste omake. Skuhane šparglje nato odcedimo in postrežemo. Čez šparglje pa polijemo holandsko omako. Tako pripravljene šparglje lahko postrežemo kot predjed, prilogo ali kot samostojno jed. Zraven ponudimo še kozarček belega vina.

Pa dober tek!

Tekst in foto: Nina Mlinar