Industrija deluje na različne načine, da bi pridobila nove generacije potrošnikov
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da industrija že desetletja uporablja skrbno načrtovane taktike za pridobivanje novih generacij kupcev tobačnih in nikotinskih izdelkov, kar razkrivajo interni dokumenti industrije. »Industrija deluje na številne načine, da bi pridobila nove generacije potrošnikov svojih izdelkov. Uvajajo nove izdelke, ki jih promovirajo kot manj škodljive, čeprav za to ni osnove v znanstvenih dokazih. V različne tobačne in nikotinske izdelke dodajajo številne, še posebej mladim, privlačne arome. Izdelke z aromami mladi napačno zaznavajo kot manj škodljive. Izdelki so privlačne oblike in lahko zavajajo s svojo obliko, npr. izdelki v obliki USB ključka. V promocijo svojih izdelkov industrija vključuje vplivneže, družabna omrežja, tudi filme, glasbene videe, različne šove«, je povedala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Industrija se tudi intenzivno trudi, da bi oslabila zakonodajne ukrepe za zmanjševanje rabe tobaka in nikotina, jih zamaknila ali preprečila, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji pred, v času in po sprejemu novega Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.
»Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu. To potrebo umetno ustvarja tobačna industrija s svojimi marketinškimi akcijami in iz nje kuje ogromne dobičke. Ko enkrat zasvojijo mladega človeka, bo ta sam nosil denar industriji, do svoje prezgodnje bolezni in smrti. Za vsakega umrlega kadilca mora tobačna industrija rekrutirati vsaj enega novega, čim mlajšega, da ohrani ali poveča svoj dobiček. Tobačna industrija porabi milijarde dolarjev za oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov z namenom prikazati tiste, ki uporabljajo te izdelke kot svobodne in uspešne. Dejstvo pa je, da kdor je odvisen od neke snovi, v tem primeru nikotina, ne more biti svoboden in je tudi redko uspešen. Ko enkrat človek postane zasvojen z neko snovjo, praviloma izgubi vso svobodo samoodločanja, izgubi svojo svobodo«, pravi dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.




