Meščanska hiša na Celjski cesti 19 je dvonadstropna, ob ulici devetosna stavba. Zunanjost je poznobaročna z lizensko členitvijo in kamnitima portaloma, notranjost pa je v jedru renesančna. Razglašena je za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju občine Celje (Ur.l. SRS 28/86, 1/92-18) in varovana v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/2016). V Register kulturne dediščine je hiša vpisana pod evidenčno številko 4274.

Pri obnovi vrat je podjetje PMM Vojnik, d.o.o.  pokazalo odnos do kulturne dediščine

Na osnovi kulturnovarstvenih pogojev je podjetje PMM Vojnik, d. o. o. obnovo strokovno izvedlo. Pri obnovi so sodelovali Marjan Majger, Jakob Kožuh, Jožef Dražnik in praktikant Jurij Jurčenko, ki se je en teden trudil z odstranjevanjem barve. Po oceni stanja vrat v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino so se odločili za potek dela. Pri odstranjevanju več plasti barve, odstraniti jo je bilo treba vse do lesa, se je pokazalo marsikaj. Vrata so bila izdelana iz orehovega lesa, na zadnjem krilu vrat pa se je pokazala letnica 1788 in nečitljiv napis. Premalo je podatkov, da bi lahko trdili, da so bila vrata izdelana takrat. Za kaj takega bi bilo potrebno dendrokronološko datiranje, to je metoda za določevanje starosti lesenih objektov. Po nasvetu strokovnjakov je napis ohranjen in viden.

Ves postopek obnove, vključno s stanjem pred začetkom del, je Majger obnovo dokumentiral s fotografiranjem vseh detajlov. Po odstranitvi več plasti barve se je pokazalo, da je potrebno nekaj delov vrat zamenjati z novim lesom. Vrata so se namreč skozi leta uporabe in vremenskih vplivov deformirala. Za obnovo je bilo potrebno les kriviti in skozi ves postopek opazovati, kako se krila prilegajo na tečaje. V mizarski delavnici so les utrdili s posebno emulzijo, nanesli osnovni in končni premaz. Pred zadnjim nanosom so na vrata vrnili okrasne letvice in okraske. Zaradi funkcionalnosti vrat (zaklepanje) so zamenjali kljuko s ščitom in ključ, ostali pa so stari kovani zapahi in tečaji. Napis so uokvirili in ga pustili vidnega. Pri obnovi sta postopek obnove spremljala in sodelovala z nasveti ga. Božena Hostnik, univ. dipl. etnol., konservatorska svetnica in kolega Aleš Plevčak, gradbeni tehnik.

Čeprav gre samo za vrata, je odnos do ohranitve kulturne dediščine pomemben

Božena Hostnik je ob tem povedala, da »morebiti obnova enih vrat na tako veliki hiši, kot je Celjska cesta 19 ne pomeni veliko v gradbenem ali finančnem smislu, vendar nam ravno taka obnova pokaže odnos do kulturne dediščine. V današnjem času je veliko laže vrata kupiti, jih po možnosti barvno okrasiti (primer sosednjih vrat), vendar pa je estetski učinek neprimerljiv.  Obnovljena vrata izkazujejo spoštovanje lokalne skupnosti do preteklosti in dediščine.«

Pri obnovi kulturne dediščine si kljub napornemu urejanju dokumentacije in iskanju strokovnjakov za obnovo želimo, da bi čim več lastnikov ohranilo zapuščino in preprečilo, da zgodovinske objekte uniči zob časa. Tudi obnovljena vrata so pomembna, kažejo na ustvarjalnost človeka v določenem času, so kulturna dediščina, ki jo varuje vpis v Zbirni register kulturne dediščine in zanj velja strog varstveni režim. S kulturno dediščino ravnajmo spoštljivo.

Tekst: Lea Sreš

Foto: Božena Hostnik, Marjan Majger, Lea Sreš