Pa smo zakorakali v jesen: v začetek novih doživetij, skrbi, čas spravila pridelkov, trgatve sladkega grozdja in vonja pečenega kostanja. Na svoj račun so letos prišli tudi gobarji. Pomembna stvar lahko vpliva na malo ljudi, nepomembna stvar lahko vpliva na množice. Kakršen koli dogodek, majhen ali velik, vpliva na ljudi, lahko nas združi in poveže. Zakaj se veselimo jeseni? Zaradi pisanega listja vseh barv, udobnih toplih oblačil, vročega čaja in vroče čokolade, bučne juhe, večerov s knjigo v udobni pižami, toplih jedi na žlico, rdečih lic in toplote doma.
Jesen nas uči, da se vse spreminja: barve, temperatura … Vzor naj nam bodo drevesa, zato odvrzimo vse tisto, kar ne velja, in začnimo življenje na novo in predvsem, bodimo hvaležni. Imamo možnost izbire, vedno lahko izberemo svetlobo namesto teme, ljubezen namesto sovraštva. Zahvalno nedeljo obhajamo vsako leto po vseh svetih. Pri sveti maši se bogu zahvalimo za prejete darove: za pridelke iz narave, naša življenja, medsebojne odnose in dobroto.
Na zahvalno nedeljo je oltar v cerkvi drugače okrašen kot med letom: poljski pridelki, sadje, zelenjava, kruh, vino, veroučne in šolske knjige, Sveto pismo in še kaj. Vse nas opozarja, da skozi vse leto prejmemo mnogo darov, za katere smo bogu in dobrim ljudem premalo hvaležni. Zato na ta dan pridemo pred Gospoda, iskreno mu rečemo hvala za vse, s čimer nam lepša in lajša življenje. Zahvaljujemo se tudi za duhovne darove, ki nam jih daje pri sveti maši, svoji besedi, zakramentih in svojih sodelavcih.
Tekst in foto: Branka Šket
