Dallas v vlogi ko doma igra proti San Antoniu; našemu prvemu organizatorju Luki ne gre vse najbolje, še kar lovi po zvezdah. Preseneča tisti mali Brunson. Da ne bo pomote, Luka sebe zdaj še zna razbremeniti, s tem pa pošilja pozitiven signal drugim. Igrajte na polno, na vso moč, pokažite tisto, kar znate! Kolikor je jesenskega listja prešlo vojniške plodove, toliko več postojiš v čaru narave. Zadnji sončni dnevi so v odsevu rumenega žarka.

Že zjutraj, čisto vsako sredo, nas hladi. V pričakovanjih smo tudi malce z naivnega zmrznili. Trim soba v objektu nima želene podobe. Štiri mesece je tega, kar vidim bolj klavrne podobe. Kar konkretno odmikanje od prvotnega stanja ambienta, kot se šika, izbije dno še tako trdnemu sodu hrastovine. Danes pa smo s seniorji telovadci – Fitkoti zadosti trdni v dinamičnih načelih. Ta čas prebijemo v našem naravnem okolju.

"Zunaj zjutraj, ko se dobimo, hladi," porečem Štefki, sekretarki gibanja.

"Se oblečemo dobro," odvrne.

"Vreme bo, če ne odnese, imamo." 

Fitkoti vsako sredo, po medklicu glede vremena, prihajamo skupaj z vseh vetrovj. Včasih velja, da informacija z Malih dol gor napove smer kopastega oblaka s pršičem. Pa se nas le rahlo dotika v obliki meglice. Mi vseskozi v jutru belih hlapov po vojniškem parku utrjujemo telesa, razgibavamo telo, vse do ogrevalne faze. Ob osmih združimo moči. Tu smo skupaj v migu, že ko vstopiš čez leseni most v naš park Vojnik.

Vaje so skupek vsega, kar je mogoče izvesti na svežem zraku. Med hojo zna biti igra korakov, tudi nog, velik izziv. Ob drevesih poplesujemo v valovanju težišč gor-dol. Ritem je že precej dovršen, ko se naši upokojeni krleci spoprimejo. Družno premagujejo večja bremena. Zadnjo sredo, smo dokončali celo ples na eni nogi, vključno s počepom in dodali lastovico. Nekaj za pogled dalje.

Marjan ta čas lovi sončne žarke nekje v svojih razmišljanjih. Jaz prebujam enostavno samega sebe na dnevni ravni sveže pošiljke zraka. Istočasno vzdržujem program na šoli in klestim urnik osebnih vadb. Namenim jim jih za evidentni napredek, optimalno za sobo in čas. Hecno je, kako v trenerstvu deluje in učinkuje različno, in to zlahka, čisto enaka stvar, prijem. Ob malce spremenjenih pogojih, kamor zlahka umestimo vadbeni proces, dosegamo zelo različne učinke.  

Primer 1. Udeleženka čuti pred tem, ko vstopi skozi vrata trim sobe, dober del let kronični pritisk v koleno, hrustanec v lepem manjku. Pridruži se tik pred še eno v vrsti blokad, ki jih je prejemala skozi zime. Skozi redno vadbo, kjer se potrudi sama, doseževa po samo letu brezskrben spanec. Dosti bolj krepko koleno nastane naslednje jutro.

Primer 2. Pri generacijo mlajši udeleženki vadbe sproščava pritisk v mišicah, spodnjega dela nog in vse do stopal. Nastal je skozi desetletje pisarniške drže, pa kontra v gibu nesorazmerno kar visokih sprehajalnih pet. Sedaj jo to ovira v gibu, da bi hodila na en tak želeno ženstven, sproščen način. Odločitev je padla, za fleksibilen gibalen vzorec.  

Primer 3. Nekdo pa v svojem poklicu potiska gas v avtu (do 200 km na dan, je potnik, ki vozi zdravila), zato mu to vadbo po meri zapakiram čisto drugače. Vklopiva najprej v vadbeni del njegovo korpuletno telo in delava hitreje na statičnem raztegu. Z dodajanjem moči in z razbremenjevanjem šibkih mišic na isti strani tem nudiva podporo neke prvovrstne ravni. V dozah dodajava na gas, hkrati pa s tem razbremeniva šibke mišice. Te so bile med takšno dolžino voženj že skoraj pozabljene.

Ni čudno, da glava zasleduje telo, normalno vsaj še v prvem mesecu, ko nastopiš vadbo. To pa je tudi norma, da boš kasneje napredoval v svoji liniji.

Tekst: Štefan Zabret