Dan pred tem: »Ti je OK, če v sredo začneva prej? Pol ure prej bi meni šlo, ker potem imam posel v Slovenskih Konjicah.«
Odprto odvrnem: »Ja Marjan, to ni problem.« In nikoli ni to.
Dobiva se pol ure preden odbije poldne. Marjan je z glavo še v drugih stvareh. Jaz tudi gnetem po glavi o vseh štorijah sedaj s prostori, ki so v tem času v duhu "pazi - ne gibat" bolj neuporabni kot pa uporabni. Imava takole, po prihodu ogrejeva prostor. Potem si posadi na S.BOX (škatla za stopanja gor in še marsikaj, docela za noge) vsa oblačila. Preoblečen, iz unikat moderen "biznismen, na tren preobražen" v športnika – viva-tlonca. Malodane me vse to spominja na Supermanovo telefonsko govorilnico.
Marjan hiti pripovedovati. Za vikend je prešel Roglo. //Nekako mi odzvanja glas, da se je ura ustavila pri 1h 15min (neto čas), in da vse to uspe ob maksimalnem pulzu 150//. Tek na smučeh je spravil pod kapo. Raznovrstnejša je vadba, večja je možnost, da se nikoli ne naveličaš izbranega športa. Še bolj pa dogaja, če je šport izbral tebe. Pri Marjanu je videti slednje. Klic se ni polegel. Iz ust divjajo podatki o km, min, vse to od daleč, po kretnjah, poudarkih rok. Toliko mu res pomeni. Izbran. Zgodi se. Preobrat v možganskem deblu. Vse merske enote zginejo, ura postane ... za en sam poln vdih.
Marjan: "Samo toliko, danes se mi mičkeno mudi, grem kar naprej."
Stefan: "Okej".
Vaje v trim sobi si slede v zaporedju: ogrevanje, glavni del in zaključek. Stiska s časom je in odločim se za zasuk. Zgodi se sploh marsikdaj, ko spisane vaje prilagodim. Namenoma to naredim ob bitkah s časom, zaradi muhastega vremena, ali pa kar drugačnega stanja, počutja vadečega (danes je že superman, ki ga razganja od viška energije, vreme pa pravi "sivi pinot"). Tukaj in zdaj vso pozornost namenim vestibularnemu sistemu. Vaje so izpeljane ob naporu, a tekoče. Malce manj so te ravnotežne vaje naporne za telo kot za um (v tebi). Um je vpet v vaje ("zaplavaš", prehajaš iz enega stanja v drugega, iz ene drže v drugo, to tekoče in le sam dih je enakomeren). Zahtevni prehodi dodajo še bolj ritem, gre za rotacijo medenice "migi rep noter – ven".
//To lahko poskusite tudi doma. Naredite stojo z dvignjeno nogo (prednoženje) in se poskusite dotakniti s prsti rok (ko prehajajo že v vzročenje) nad glavo. Vaja kot ta zahteva zbranost. Pogled vase je vdih, na koncu pa vajo z izdihom izvedeš uspešno. Zaznavaš, kaj vse je v prostoru okoli tebe. Vse v barvah. Super se je sprehoditi čez vse te barve, še za zaveso sivega pinota tega dne.
Marjan: "Sem se kar nekaj spotil v primerjavi z zadnjič. Pozabil sem na brisačo".
Se nadaljuje.
Besedilo: Štefan Zabret
Foto: Lea Sreš
