Kako močna je beseda Ljubezen, ki je objela tebe, spoštovana Jožica, ko si se rodila v tistem viharnem letu po vojni! Bila si majhna deklica, ki je srkala ljubezen iz maminega in očetovega srca, iz njunih delovnih dlani. Kmalu si spoznala, da je v bližini dom naše največje ljubezni, to je tabernakelj v domači cerkvi. Svoje življenje si začela polagati v Božje naročje.
Bila si dekle, odprto za življenje. Poročila si se in skupaj z možem Francijem sta podarila življenje šestim otrokom. Z vsakim otrokom se je ljubezen množila. V svoje naročje si, ko so otroci postali šolarji, sprejemala v varstvo tudi druge otroke, ki so pri tebi našli zatočišče v času, ko so bili njihovi starši v službi. Dnevna soba, kuhinja, dvorišče so postali vrtec.
Bila si rejnica. Otroci, ki so potrebovali nadomestno mamo, otroci, ki so potrebovali veliko ljubezni, so jo pri tebi našli. Ko so že odrasli, so se še vedno radi vračali k tebi po nasvete, včasih tolažbo, velikokrat pa obujat lepe spomine in se veselit vsakega naslednjega dne. Ob tebi so postali pokončni in spoštovani fantje in dekleta; danes odrasli, nekateri že s svojimi družinami.
Bila si prijateljica.
Bila si sošolka. Vsako leto si organizirala srečanje sošolcev in sošolk, kjer ste obujali spomine na čase, ko ste obiskovali osnovno šolo, kjer ste se imeli lepo. Spomini nate ostajajo pri tvojih sošolcih, ki so ti hvaležni za vsa srečanja.
Bila si babica in prababica. Iskrice v očeh vnukov in pravnukov so te osrečevale.
Bila si ljubiteljica gora. Koliko vrhov si osvojila skupaj s svojim možem; verjetno bi jih tudi sama težko preštela. Tam si si nabirala moči za vsakdanje življenje; občudovala si planinsko cvetje, ozke poti, žuboreče potočke in visoke skalnate strmine.
Bila si ponosna gasilka. Minilo je 39 let, odkar si uradno vstopila v gasilske vrste. Pomagala si na vseh mogočih gasilskih prireditvah. Sodelovala si pri prednovoletnih obiskih občanov s koledarji in takrat, ko je društvo zbiralo denar za novo opremo. Tekmovala si v vrstah članic in veliko let v vrstah veterank. Bila si zelo hitra in spretna, tudi pri vožnjah s kolesom po različnih opravkih. Z veseljem si sodelovala pri gasilskih svetih mašah. Posebno veselje ti je bilo sodelovati s člani prijateljskega Prostovoljnega gasilskega društva Dragomlja vas, na srečanjih z njimi in na občnih zborih. Za svoje delo si prejela številna priznanja.
Bila si prejemnica bronastega grba občine Vojnik.
Bila si sodelavka Karitas. Ljubezen do ubogih je bila pri tebi zelo velika. Sodelovala si v mnogih akcijah Karitas; kadar koli je bilo potrebno, si si vzela čas za ljudi, ki so potrebovali pogovor. Doma si imela skladišče oblačil, ki si jih razdeljevala tistim, ki so jih potrebovali.
Bila si članica Župnijskega pastoralnega sveta svetega Jerneja Vojnik. S svojimi predlogi in sodelovanjem si prispevala k oblikovanju dela naše župnije.
Bila si čistilka veroučnih prostorov. Verjetno noben otrok ni vedel, da si bila ti tista, ki je poskrbela, da so smeti, ki so ostale po urah verouka, zapustile učilnice.
Bila si velika ljubiteljica rož, ki so krasile tvoj dom in vrt. Posebej pa si skrbela za okrasitev cerkve sv. Jerneja. Samo Bog ve, koliko let in koliko ur si posvetila krašenju cerkve, zalivanju rož, čiščenju celotne cerkve, pripravi cerkve za poroke, čiščenju po poročnih obredih, po slovesnih svetih mašah. Vsak dan si vsaj za kratek čas prestopila prag cerkve, da si pogledala, kako je urejeno. Z nasveti si pomagala ljudem, ki so bili zadolženi za krasitev cerkve ali pa celo okrasila namesto njih.
Tudi pranje in likanje prtov je bilo zadnja leta v tvoji domeni. Ob procesijah si poskrbela za zunanje oltarje. Nekaj let si urejala gredice ob cerkvi, zalivala rože v parku in poskrbela, da je bilo počiščeno. V času Božičnega Vojnika si postavila jaslice in postala informator. Tudi čisto v vsakdanjem življenju si pomagala vsakemu, ki je potreboval informacije ali sodelovanje z g. župnikom. Vedno si k vsakemu pristopila s tistim svojim značilnim prijaznim nasmehom.
Bila si globoko verna. Bistveni del dneva ti je bila sveta maša. To ti je dajalo moč za vsak dan posebej, moč za prijaznost, potrpežljivost z ljudmi, vztrajnost in ljubezen do bližnjega. Zelo si trpela, ko je bil obisk svete maše prepovedan. Čeprav svetih maš ni bilo, si ti vedno lepo uredila cerkev, saj je Bog kljub vsemu prebival v njej.
Draga Jožica! V upanju, da se že veseliš srečnega večnega življenja, kjer boš nabirala najlepše cvetje na nebeških poljanah, se ti v imenu vseh naštetih najlepše zahvaljujem za tvoje delo, za tvoj zgled slovenske krščanske žene in matere, ki je s ponosom povedala, da vsak dan moli, da je zanjo družina največja vrednota, da je Bog ljubezen ter da z njegovo pomočjo zmoreš premagovati vsakdanje ovire, ki se postavijo na pot življenja. Ostala si v Božji ljubezni. Hvala Ti!
Milena Jurgec
