Marjan je že od malega rad pel. Ker v mladosti ni mogel na šolanje, kjer bi bil lahko razvijal svojo glasbeno plat, je opravil tečaj v Celju, kjer si je pridobil veščine, ki so mu v življenju prišle zelo prav. Že od vsega začetka je pel v MeCPZ sv. Jerneja v Vojniku, ki ga je vodil Ivan Šopar. Tudi pri njem si je nabiral izkušnje in srkal znanje. Znal je uporabiti svoj talent za petje in za vodenje zbora v primeru, da ni bilo zborovodje na koru ali na kakšnem drugem nastopu. Ko je bilo potrebno, je župnik Anton Perger rekel: ''Marjan pihni'' in že se je oglasila tonirka, za njo pa pevci. Sodeloval je na neštetih župnijskih in izven župnijskih slovesnostih kot pevec in tudi dirigent, na vseh novih, srebrnih, zlatih mašah, pri obeh svetih mašah ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, na Evharističnem kongresu, na Oratoriju bl. A. M. Slomška, na večini nedeljskih maš, ob pogrebih in raznih slovesnostih. Pel je v ansamblu Francija Zemeta. Ustanovil je Mešani oktet Lokvanj. Bil je odličen baritonist v MoPZ KUD France Prešeren. Mnogokrat je na prireditvah stopil pred zbor namesto zborovodkinje. Ob slovesu so povedali: »… Srce še dolgo ne bo verjelo, da smo danes zadnjikrat skupaj. Toliko lepih spominov nas povezuje, da bi jih mogli ure in ure obujati. Toliko lepih pesmi smo skupaj zapeli in marsikatera je našla svoje mesto po tvojem izboru. Imel si izjemen občutek za umetniško vrednost glasbe in najraje si pel skladbe, ki so bile dovolj zahtevne in so se močno dotaknile srca. Hvaležni smo ti tudi za vsako kritično misel, ki si jo znal v pravem trenutku izreči – vedno z namenom, da bi še kaj izboljšali. Brez tvojega izjemnega odnosa do zbora in pevskih izkušenj bi bila naša dejavnost veliko skromnejša. Neizmerno težko se je ločiti od zvestega in dobrotljivega prijatelja, enako težko od izjemnega in predanega pevca, najtežje pa je zapolniti vrzel, ki je nastala po tvojem odhodu.«

Za svoje delo je prejel bronasti vojniški grb in priznanja Škofije Celje. Marjan je bil odličen kmet, čudovit družinski mož, oče in dedek ter izreden pevec, pesnik, skladatelj in enostavno prijatelj. Od njega smo se poslovili v Vojniku 15. 12. 2022. Pri sveti maši, ki jo je daroval Anton Perger, je zapel cerkveni, pri pogrebu pa moški zbor. Vokalna skupina in spiritu s Štefanom Mauhom se je poslovila z njegovo pesmijo Vrh planin, ki je nekakšna himna vojniških pevcev. Veter nosi pesem mojo pa je bila ob slovesu tista simbolna melodija njegovih prijateljev, ki predstavlja Marjana in njegove pesmi, ki so sedaj predane Bogu in vetru.

Tekst: Milena Jurgec

Foto: arhiv družine