Ampak trend, ki je osvojil svet, le počasi leze pod kožo domačinom. Večinoma vojniški repair cafe uporabljajo Celjani, še natančneje Celjanke. »Že drugič sem tukaj, super je. Pridemo s prijateljicami, malo klepetamo, malo ustvarjamo,« je dejala Rika Pižmoht iz Celja. »Res je. Tukaj tako prijetno klepetamo, ljudje so tako prijazni,« je dodala še ena Celjanka Aleksandra Kubale, ki je, tako kot Rika in njuna prijateljica iz Vojnika Silva Zimšek (ena redkih Vojničank, torej), že bila na domala vseh delavnicah, ki so jih v okviru  repair cafeja organizirali. Okoljevarstvenica dr. Marinka Vovk, ki se že leta trudi v ljudeh spremeniti miselnost in jim dopovedati, da ni treba vedno kupovati novih stvari, temveč se splača tudi stare popraviti ali predelati, je z odzivom tako vseeno zadovoljna. »Pričakovali smo, da ljudi popravila ne bodo toliko zanimala, ker velja splošno mnenje, da se nič ne splača. A ni res. Ljudje imajo doma določene izdelke, ki jih želijo dlje uporabljati, a jih niso znali popraviti, niti niso imeli ideje, kako. Zdaj je povpraševanje kar veliko, tako da smo morali po urah razdeliti ljudi, kdaj naj kdo pride,« opisuje Vovkova.

Uporabnice (pretežno so to ženske) poudarjajo, da imajo popravila še eno bonus lastnost. »To delo te pomirja, da ne 'prileti' kakšna depresija. Tudi ta lonček je za dušo,« doda Kubaletova in pokaže unikatno skodelico kave. »To je za dušo,« pritrdi še Branka Malek, udeleženka, ki je v Vojnik posebej za to priložnost prišla iz Lenarta in si v Kamrici poprejšnje hlače na zvon predelala v modernejše, zraven pa si je zmlela še žito (tudi to ima vojniški repair cafe). »Ni fora le v tem, da je 'moderno' imeti nekaj starega doma. Nekatere stare stvari so dejansko veliko bolj uporabne kot sodobne. Takšen stari stepalnik imam doma zato, ker le z njim lahko zmes dobi dovolj zraka,« pojasni.