Že prvi dan sta nas na Rogli pričakala sonce in mrzel veter, ki pa ni prestrašil vseh nadobudnih smučarjev, da obujejo smučarske čevlje in (nekateri izmed njih prvič v življenju) stopijo na smuči. Že sama vožnja je bila zanimivo doživetje, prepevanje pesmi, iskanje pohorskega belega zajčka in snežne princeske. Ob izstopu iz avtobusa na Rogli so nas nasmejani pričakali odlični vadbeni učitelji Alpske šole pod vodstvom Damjana Prosenaka. Z nekaj zadržanosti, ampak veliko navdušenja so otroci nadeli smuči in začeli uživati v radostih, ki jih nudi smučanje. Vsak dan so bili aktivno na smučeh dve uri in osvajali smučarske veščine. Strah je počasi izginjal. Tretji dan so se otroci, ki so predhodno že smučali, začeli spuščati po smučišču Mašin žaga. Vsi ostali so nadaljevali učenje na smučišču Uniorček. Strokovnost, prijaznost in inovativen pristop pri učenju smučanja s strani smučarskih učiteljev so nas pripeljali do sončnega petka, ko smo na Roglo povabili tudi starše. Ogledali so si lahko novo osvojeno smučarsko znanje. V skoraj enourni predstavitvi so si starši ogledali otroke, ki so v enem samem tednu osvojili dovolj spretnosti, da so se samozavestno spuščali po smučišču in se nato z vlečnico pripeljali nazaj na vrh smučišča. Navdušenje je bilo tako pri starših kot seveda pri otrocih, ki so kar kipeli od ponosa. Tudi strokovne delavke, ki smo spremljale otroke na smučanju, smo bile navdušene nad znanjem, ki so ga osvojili otroci v zgolj enem samem tednu.

Dejavnosti, kot je smučarski tečaj, omogočijo otrokom, da pridobijo tisto izredno pomembno mero samozaupanja in samozavesti. Otroci so v enem tednu naredili ogromen preskok in menim, da smo vsi navzoči na zaključni prireditvi to tudi opazili. Seveda na tem mestu še enkrat naša srčna zahvala gospodu Damjanu in vsem vaditeljem Alpske šole, ki so tako čudovito spodbujali naše otroke.

Tekst in foto: Katja GROSEK, dipl. vzg. v oddelku igralnice št. 11