Vse to nam nudijo gozd, travnik, narava. V našem vrtcu se vse bolj usmerjamo k temu, da otrokom vrnemo otroštvo. Včasih je bil zelo pomemben konativni razvoj, v sodobnem času pa je bilo vse preveč naravnavanja otrok k usmerjenim dejavnostim. Zadnja leta dajemo spet vedno več poudarka aktivni prosti igri oz. usmerjeni prosti igri. To pomeni, da otroci sami raziskujejo preko notranje motivacije, strokovni delavci pa sodelujemo kot mentorji, ki jih popeljemo na višji nivo njihovega razvoja. Ponovno se je začel razvijati njihov konativni razvoj. Preko aktivne proste igre so otroci začeli graditi hiške za škrata, pripravljati »odprti ogenj za peko perutničk in odojka«, sestavljati besede iz črk, prepoznavati/poimenovati hrapavo/gladko lubje, dramatizirati, prepoznavati/poimenovati drevesa in njihove plodove, spoznavati, da lahko drevesu določimo letnico in še mnogo drugega. V vrtcu nam je ob vseh naštetih dodanih vrednostih pomembno le to, da se otroci znajo gibati v naravi, jo čutiti z vsemi čutili, se navajati na samostojnost, biti sposobni reševati najmanjše ovire, si pomagati med seboj in se znati sprostiti, razviti notranji lokus – skratka biti otrok, ki ga vodi notranja motivacija po raziskovanju sveta zaradi lastne pozitivne notranje podobe in samozavesti. Strokovni delavci smo najbolj veseli, ko nas starši podpirajo, nam omogočijo, da otrokom nudimo to, kar smo sami doživeli v otroštvu.

Tekst: Polonca Kralj Kolman

Foto: Klaudija Lubej