Logo MojaObčina.si

Vojnik

DANES
18°C
6°C
JUTRI
18°C
6°C
Deli

Šolska vrata so se zaprla. Kako naprej?

Težko verjamemo, da je res. Pa vendar se je svet ustavil na način, ki si ga nihče od nas ni želel in še manj pričakoval. Že v času zimskih počitnic smo slutili, da se obolenja hitro širijo in počasi se je tudi med nas naselila skrb, kako ukrepati, da čim bolje zaščitimo naše učence. Pričetek šolskega dela je bil zato takoj po počitnicah za vse nas drugačen, saj smo se najprej učili, kako bomo samozaščitno skrbeli zase in kako pomagali preprečevati širjenje okužb. Pripravili smo ukrepe, vsi zaposleni pa so poskrbeli, da so se dosledno izvajali. Pri tem so pomembno delo opravili tudi naši parlamentarci, saj so z aktivnostmi, ki so jih pomagali izvajati v vsaki oddelčni skupnosti, širili pomen odgovornosti vsakega izmed nas.

V četrtek, 12. marca, nas je informacija, da se v ponedeljek zapirajo vsa šolska vrata, nepričakovano postavila pred nova vprašanja. Kako naprej? Bomo zmogli? Enotno in brez odlašanja smo sklenili, da zmoremo, da bomo  s skupnimi močmi našli pot, da se bo naše šolsko delo lahko nadaljevalo. Prepričani, da nam bodo v pomoč tudi naši starši, smo organizacijsko začrtali pot in v ponedeljek že pričeli z učenjem na daljavo.

 

Sam pričetek drugačnega dela je bil za vse nas velik izziv. Pojavljala so se nam številna vprašanja in dileme, ki smo jih poskušali sproti in usklajeno odpravljati. Naloga, ki je bila pred nami, ni bila primerljiva z nobenim doslej izpeljanim projektom, saj smo se zavedali, da na nas čaka 786 otrok, ki so ostali doma. Mnogi med njimi brez ustrezne IKT-opreme in nekateri tudi brez pomoči, ki smo jim jo dnevno nudili v šoli. Kljub vsemu smo svoje začrtovano delo s celotnim kolektivom pričeli izvajati, istočasno pa smo iskati še morebitne načine pomoči. Hvaležni smo donatorjem, ki so ponudili pomoč in otrokom darovali potrebno opremo. V prvem tednu naš namen še ni bil uporabiti čim več različnih pristopov poučevanja na daljavo, temveč doseči vse učence naše šole, zato smo v tem tednu vzpostavljali in iskali informacijske kanale ter ustrezne komunikacijske poti. Nekateri, predvsem  iz višjih razredov, so že pričeli uporabljati različne oblike sodelovanja, tudi video prenose. Posamezni razredi so kmalu vzpostavili različna socialna omrežja, s pomočjo katerih si pri delu pomagajo in preko katerih so učenci lahko v kontaktu s svojimi učitelji. Prepričana sem, da bomo odslej vsak dan boljši, saj vsi otrokom poskušamo omogočati kakovostno delo, zato iščemo najučinkovitejše poti in se trudimo dodajati drugačne pristope poučevanja na daljavo ter pri tem izkoristiti dane možnosti. 

 

Naše osnovno vodilo je iskanje najboljših poti z namenom, da vsem otrokom naše šole omogočimo doseganje temeljnih učnih vsebin. Pri tem pa se zavedamo, da so to osnovnošolski otroci, pri katerih je takšna oblika učenja tudi dva- do trikrat daljša in  da brez ustrezne pomoči vsi tega ne bodo zmogli. Vsem učencem, ki potrebujejo posebno pomoč, vsakodnevno pomagajo tudi naša svetovalna služba in zunanji strokovni sodelavci. 

Na tem mestu bi rada poudarila, da sem hvaležna vsem sodelavcem za vse oblike pomoči, ki jo delijo našim otrokom, staršem in so v oporo drug drugemu. Iskrena hvala gospodu Uraniču za odpiranje in ohranjanje poti, po katerih lahko realiziramo svoje naloge, ter za vse učinkovite rešitve naših pobud in dilem. Verjamem, da bomo zmogli, ker znamo sodelovati in se dopolnjevati.

 

Vsi smo hvaležni tudi staršem za njihove predloge, pobude, vzpodbude in pomoč … Starši so tisti, ki v mozaik sodelovanja v teh časih prispevajo zelo veliko. S komunikacijskimi potmi so seznanjeni, zato bi jih na tem mestu še enkrat pozvala, da se v primeru težav, predvsem na področju izobraževanja ali na področju nedelovanja ali pomanjkanja opreme za izvajanje dela na daljavo, obrnejo na nas. Skupaj smo močnejši in verjamem, da bomo zmogli. 

 

Naj se na koncu dotaknem še učencev, ki nam že sporočajo, da nas pogrešajo in si želijo, da se šolska vrata spet kmalu odpro. No, slednjega si želimo tudi mi. Tudi mi pogrešamo svoje nadobudne učenjake in si želimo, da bi le-ti na eni strani in mi kot šola na drugi strani pogumno in odgovorno opravili vsak svojo nalogo. Tako bo željena pot krajša. 

 

Poleg učenja in medsebojne pomoči v družini pa naj tudi v prihodnje ostaja naša najpomembnejša naloga ohranjanje zdravja, zato – ostanimo doma in odgovorno do sebe ter drugih opravimo svojo nalogo. Pazimo nase in ostanimo zdravi. Srečno!

 

Tekst: Olga Kovač, ravnateljica

Foto: Lidija Eler Jazbinšek

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi